Appeal allowed; court quashed first instance ruling for procedural violation regarding late court fee payment.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Podana je bistvena kršitev določb postopka, če sodišče šteje tožbo in predlog za začasno odredbo za umaknjena, čeprav je sodna taksa, za katero je obveznost plačila nastala po uveljavitvi novega ZPP, bila plačana že pred izdajo sklepa.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da tožba in predlog za izdajo začasne odredbe štejeta za umaknjena, ker tožniki kljub dvem opominom niso dokazali, da so plačali zahtevano sodno takso za tožbo, razširitev tožbe in predlog za začasno odredbo.

Zoper ta sklep so se pritožili tožniki iz vseh pritožbenih razlogov, ki so po zakonu predvideni. Navajajo, da so sodno takso za tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe plačali dne 11.1.1999, po razširitvi tožbe pa so na podlagi dodatnega opomina sodišča plačali dne 24.8.1999 še naknadno zahtevano sodno takso. Taksna obveznost je bila tako v celoti izpolnjena, še preden je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, zato je z izpodbijano odločitvijo sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.

Poleg tega pa je sodišče tudi napačno uporabilo materialno pravo, ker je taksna obveznost nastala 30.9.1998 in bi glede na to, da je v zvezi s takso nastala na sodišču zmeda, takso lahko le izterjalo, ne pa da je čakalo na uveljavitev novega ZPP ter nato izdalo sklep, da štejeta tožba in predlog za umaknjena. Ker tožniki niso prepričani, da sodišče razpolaga z dokazili, da je bila taksa plačana, prilagajo pritožbi obe potrdili kot dokaz o plačani sodni taksi.

Pritožba je utemeljena.

Taksna obveznost za plačilo sodne takse za tožbo in predlog za začasno odredbo je nastala 12.10.1998, za spremembo tožbe pa 14.7.1999. Določbo o posledici neplačila sodne takse iz 4. odst.

180.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS št. 26/99, bi zato bilo mogoče uporabiti le za sodno takso za zvišani tožbeni zahtevek zoper tretjo toženko. Opomin sodišča za plačilo te sodne takse (15.000,00 SIT) je pooblaščenec tožnikov prejel 18.8.1999. Takso bi morali tožniki plačati v roku 15 dni oziroma najkasneje do vključno 2.9.1999. Iz potrdila o plačilu sodne takse, ki so ga sodišču poslali dne 10.9.1999, in je v spisu na list.št. 24, pa izhaja, da so sodno takso plačali 24.8.1999 in je bila tako pravočasno plačana.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo 4. odst. 180. čl.

ZPP in napačno odločilo, da sta tožba in predlog za izdajo začasne odredbe umaknjena, saj je bila zahtevana sodna taksa, glede katere bi lahko nastopila posledica iz 4. odst. 180. čl. ZPP, pravočasno plačana in je sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa tudi že imelo v spisu dokaz o plačani taksi. Zaradi napačne uporabe 4. odst. 180. čl. ZPP je podana bistvena kršitev določb postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP. Iz tega razloga je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi tožnikov ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. čl. ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel ker niso bili priglašeni.