Divorce appeal allowed; appeal court remands case for new trial on alimony amount due to incomplete fact-finding.

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (v 2. točki izreka) razveljavi in v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Na podlagi določbe 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 14/89) določi sodišče na zahtevo nepreskrbljenega zakonca, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti, znesek za njegovo preživljanje v breme drugega zakonca, ustrezno možnostim zavezanca. Pri tem lahko upošteva vzroke, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna. Na podlagi določbe 129. člena ZZZDR se preživnina določi po potrebi upravičenca ter možnostih zavezanca.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo med strankama in tožencu naložilo, naj od 1.7.1999 tožnici plačuje preživnino v mesečnem znesku 85.000,00 SIT.

Zoper tako sodbo se je pritožil toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka ker mu ni dalo možnosti, da navede razloge in vzroke, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna in da tožnica navede razloge, v čem vidi maltretiranje s strani toženca. Tako sodišče ni moglo upoštevati vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze, ko je odločalo o višini preživnine.

Nadalje navaja, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je prezrlo okoliščino, da se tožencu od pokojnine trga davek za dohodnino, tako da bi mu ob določeni preživnini ostalo le 82.000,00 SIT. Zneska 90.000,00 SIT in 85.000,00 SIT je dal tožnici, da je poravnala račune za stanovanje in ji je ostalo za življenje okoli 57.000,00 SIT. V bistvu je poravnal stroške za stanovanje in druge stroške za oba, sodišče pa bi moralo upoštevati, da morajo biti ti stroški razdeljeni med stranki na polovico.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je toženca zaslišalo kot stranko in mu je v postopku tudi sicer bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Na podlagi določbe 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 14/89) določi sodišče na zahtevo nepreskrbljenega zakonca, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti, znesek za njegovo preživljanje v breme drugega zakonca, ustrezno možnostim zavezanca. Pri tem lahko upošteva vzroke, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna. Toženec ni ne pred sodiščem prve stopnje ne sedaj v pritožbi navajal nobenih vzrokov, ki bi jih sodišče moglo upoštevati v smislu citirane določbe. Zato sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka. Vendar pa ni popolno ugotovilo vseh odločilnih dejstev za določitev višine preživnine in zato ni popolo ugotovilo dejanskega stanja v smislu določbe 355. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Na podlagi določbe 129. člena ZZZDR se namreč preživnina določi po potrebah upravičenca ter možnostih zavezanca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo samo toženčeve dohodke, ne pa tudi njegovih izdatkov in tožničinih potreb. Kolikor pa je svojo odločitev o višini že oprlo na dva zneska, ki ju je toženec plačal tožnici (90.000 in 85.000 SIT), ni ugotavljalo, kakšno obveznost je s tem poravnal - le preživnino za tožnico ali tudi stroške zase, kakor zatrjuje v pritožbi.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponovno zaslišati obe stranki in ugotoviti, kakšne stroške ima toženec za lastno preživljenje in kakšne so potrebe tožnice, ter nato, upoštevaje toženčeve dohodke, odločiti o primerni preživnini.

Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje na podlagi določbe 1. odstavka 370. člena ZPP.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št.

4/77 - 27/90, in RS št. 55/92.