Appeal allowed; court voided order for expert opinion due to procedural defects and lack of necessity.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Sodišče ima pravico, ki je obenem tudi njegova dolžnost, da oceni pravilnost izvedenčevega mnenja, ne more pa izvedencu zapovedovati, na kakšen način naj opravi svoje delo, saj v takem primeru posega v pravila njegove stroke, s tem pa izvedenčevemu mnenju jemlje njegov smisel in pomen.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu X izreklo denarno kazen 40.000,00 SIT in mu naročilo, da jo mora plačati v roku 8 dni na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani. Obenem mu je še naročilo, da mora v roku 30 dni sodišču dostaviti pisno cenitev v 3. izvodih in to po pregledu spisa, celotne razpoložljive dokumentacije pri Upravni enoti Kamnik in po ogledu predmetne nepremičnine, cenitev pa naj bi izdelal po enakih strokovnih merilih kot predhodno postavljeni izvedenec Y.

V svoji laični pritožbi zoper sklep izvedenec uveljavlja, da je potem, ko je proučil razpoložljivo dokumentacijo, sodniku v krajšem razgovoru, ki je potekal v njegovi sobi, predočil svoje videnje stvari. Menil je, da je zadeva s tem urejena. Čakal je na to, da bo sodnik ukrepal v smislu dogovora. Namesto tega je prejel nov poziv za predložitev cenitve. V svojem dopisu z dne 2.2.1999, ki ga je naslovil na sodnika, je v bistvu posnel vsebino predhodnega ustnega dogovora in znova predlagal, da se pribavi projekt izvedenih del, ki po njegovem predstavlja tisto zanesljivo osnovo, na podlagi katere bo mogoče izdelati ustrezno cenitev. Nadaljnji potek dogodkov je opisan v izpodbijanem sklepu. Pritožnik meni, da je postopal vseskozi korektno. Še vedno vztraja pri tem, da brez projekta izvedenih del ni mogoče opraviti pravilne cenitve, sklicuje pa se tudi na to, da je sodišče prve stopnje pravočasno opozoril na spremenjene osebne okoliščine, na novo zadolžitev, ki mu preprečujejo, da bi po aprilu 1999 dalje v doglednem času izpolnil svojo izvedeniško dolžnost.

Zaradi tega se je tudi zavzel za to, da naj bi sodišče postavilo novega izvedenca. Pritožnik tako predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ima pomisleke zoper pravilnost izpodbijanega sklepa prvenstveno zaradi tega, ker ni raziskano, ali je bila postavitev izvedenca X v dani zadevi sploh potrebna. Sodišče prve stopnje namreč, kot to sledi iz spisovnih podatkov, še vedno ni vročilo zastopniku dolžnikov izvoda dopolnilnega mnenja izvedenca Y na l. št. 60 in 61. Dolžnika se o njem tako še vedno nista mogla izjasniti, s tem pa je odpadla možnost, da se s tem izvedencem pojasnijo še preostala sporna vprašanja. To pa obenem pomeni, da je sodišče prve stopnje preuranjeno ugodilo predlogu dolžnikov po postavitvi novega izvedenca, to je predno je do konca izpeljalo postopek z izvedencem Y (primerjaj prvi del 1. odstavka 245.

člena ZPP). Iz spisa tudi ni razvidno, da bi bil zadnje imenovani izvedenec razrešen svoje izvedeniške dolžnosti. Drugi pomislek velja naročilu sodišča prve stopnje, ki ga je dalo izvedencu X, po kakšnih merilih mora opraviti svoje delo. Sodišče prve stopnje ima vsekakor pravico, ki je obenem tudi njegova dolžnost, da oceni pravilnost predloženega mnenja, ne pa tudi izvedencu zapovedovati, na kakšen način naj opravi svoje delo, saj v takem primeru posega v pravila njegove stroke, s tem pa izvedeniškemu mnenju jemlje njegov smisel in pomen.

V tej zvezi sodišče druge stopnje tudi opozarja na določbo zadnjega stavka drugega odstavka 252. člena ZPP, po katerem se na zahtevo izvedenca lahko izvedejo dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si izvedenec mogel ustvariti mnenje, pri čemer ima sodišče druge stopnje predvsem v mislih izdelavo projekta izvedenih del, o katerem izvedenec X govori v svoji pritožbi. Prav izvedenčev predlog po pribavi dodatne dokumentacije (glej l. št 85) je ena izmed tistih dodatnih okoliščin, ki vzbujajo dvom v pravilnost izpodbijane odločitve.

K tem pa je vsekakor prišteti tudi izvedenčevo opravičilo z novo obremenitvijo, zaradi katere je predlagal svojo razrešitev in o utemeljenosti katere bi sodišče prve stopnje moralo odločiti pred izdajo izpodbijnega sklepa. Smiselno uveljavljani pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je tedaj podan. Da bi se zaradi pravilne uporabe materialnega, dejansko stanje natančneje pojasnilo, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo v skladu z določbo 3. točke 365.

člena ZPP in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.