Appeal dismissed because debtor failed to provide relevant facts or evidence to justify suspension of enforcement proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against a first-instance ruling that allowed enforcement of a debt for business tools. The debtor admitted the debt but argued that enforcement would destroy his business due to financial difficulties. The court held that an objection to enforcement must contain specific facts and evidence to justify suspension, which the debtor failed to provide.
Legislator headnote
AI generated5. odstavek 62. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 2. odstavek 53. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju: An objection to enforcement is deemed unfounded if the debtor fails to state relevant facts or submit evidence supporting the suspension of execution.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik v ugovoru ni navedel pravno relevantnih dejstev, s katerimi bi utemeljeval neobstoj terjatve, ki je predmet tega postopka, prav tako niso navedena dejstva in predloženi dokazi v smeri preprečitve izvršbe za izterjavo te terjatve.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. I 98/01321 z dne 25.1.1999 zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 81.392,50 SIT s pripadki ter stroške upnika odmerilo na znesek 18.808,00 SIT.
Zoper sklep je dolžnik pravočasno ugovarjal. Navaja, da priznava svoj dolg upniku v znesku glavnice, pritožuje pa se na izvršbo. Zaradi poslovnih težav si je nabral dolgove samo na račun obrti, ker je pač pričakoval boljše razmere v poslu. Kljub temu se situacija počasi popravlja in enega za drugim rešuje stare dolgove, prav tako bo tudi tega. Izvršba bi mu onemogočila kolikor toliko redno poslovanje, ker bi mu bila s tem odvzeta osnovna sredstva za obrt.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo kot neobrazložen in ga na podlagi 5. odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu z določbo 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi z določbo 381. člena istega zakona ter 15. člena ZIZ ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je dolžnikov ugovor odstopilo v reševanje višjemu sodišču na podlagi 5. odstavka 62. člena ZIZ. Po določbi 2. odstavka 53. člena ZIZ mora namreč dolžnik zoper sklep o izvršbi vložiti obrazložen ugovor.To pomeni, da mora v ugovoru navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik v ugovoru ni navedel pravno relevantnih dejstev, s katerimi bi utemeljeval neobstoj terjatve, ki je predmet tega postopka, prav tako niso navedena dejstva in predloženi dokazi v smeri preprečitve izvršbe za izterjavo te terjatve. Dolžnik izrecno priznava dolg upniku v višini glavnice, v ostalem pa se le sklicuje na poslovne težave. Ker se tak ugovor po določbi 2. odstavka 53. člena ZIZ šteje kot neutemeljen in upoštevaje določbo 5. odstavka 62. člena ZIZ kot pritožba, je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pritožniku je še pojasniti, da so omejitve izvršbe proti podjetniku v zvezi s stroji, orodjem in delovnimi pripravami le, kolikor so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti (čl. 80/1 ZIZ), katera pa bodo sredstva in predmeti izvršbe, pa bo razvidno iz nadaljnjega poteka izvršbe.