Creditor's enforcement objection dismissed as unreasoned under ZIZ Art. 53; debt acknowledged, only payment delay explained.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le pojasnjuje, zakaj je prišlo do neplačila nekaj mesečnih RTV naročnin, svojega dolga pa v nobenem delu ne izpodbija, tak ugovor ni obrazložen v skladu s 53. čl. ZIZ in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na upnikov predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave glavnice v znesku 4.002,00 SIT, zakonitih zamudnih obresti in izvršilnih stroškov dovolilo izvršbo z rubežem dolžnikove plače ter z rubežem, cenitvijo in s prodajo premičnin dolžnika ter s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo zarubljenih stvari.

Proti sklepu o izvršbi je dolžnik vložil ugovor, v katerem navaja, da ni prejel nobenega opomina, da dolguje naročnino še za dva meseca, upnik pa bi lahko vedel, da njegovi nameni niso takšni, da ne bi plačeval naročnine. Po nekajmesečni prekinitvi plačevanja preko trajnika, je plačevanje ponovno uredil preko trajnika. Ta nekajmesečni presledek pa je nastal zaradi menjave banke in tekočega računa in ne zato, da bi se izognil plačevanju naročnine. V nadaljevanju ugovora dolžnik še kritično ocenjuje upnikovo poslovanje.

Sodišče prve stopnje je štelo, da dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obrazložil v skladu s 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik v svojem ugovoru sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne izpodbija v nobenem njegovem delu, saj v ugovoru navaja, da je do nekajmesečnega presledka neplačevanja naročnine prišlo zaradi menjave banke in tekočega računa, plačevanje RTV naročnine pa je imel pred tem urejeno preko trajnika, kar je tudi ponovno uredil.

Dolžnik svojo obveznost do upnika dejansko priznava, graja pa le njegovo ravnanje, ko naj bi po nepotrebnem svojo terjatev uveljavljal preko sodišča. Dejstvo je, kot izhaja iz verodostojne listine, da je bil dolžnik ob vložitvi predloga za izvršbo v šestmesečnem oz.

desetmesečnem zaostanku s plačilom dveh mesečnih RTV naročnin in je zato upnik utemeljeno vložil predlog za izvršbo, sodišče prve stopnje pa je temu predlogu utemeljeno ugodilo z izpodbijanim sklepom. Do nerednega plačila mesečne naročnine je prišlo iz razlogov na strani dolžnika, saj sam pojasnjuje, da je imel urejeno plačevanje naročnine preko trajnika, do nekajmesečnega presledka plačevanja naročnine preko trajnika pa je prišlo zaradi tega, ker je zamenjal banko in tekoči račun. Stvar dolžnika bi bila, da bi v tem času poskrbel za redno in tekoče plačevanje mesečne naročnine. Zato upniku ni mogoče očitati, da naj bi nepravilno posloval. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da dolžnik svojega ugovora ni obrazložil v smislu 53. čl. ZIZ, kar pomeni, da ga je pravilno štelo za neutemeljenega, enako pa ugotavlja tudi sodišče druge stopnje, in je iz tega razloga dolžnikovo pritožbo (ugovor) zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.