Appeal dismissed because debtor lacks legal interest after enforcement order was partially revoked.
Legislator summary
AI generatedThe second-instance court dismissed the debtor's appeal against a first-instance decision that partially revoked an enforcement order. The debtor argued that a debt was settled via checks, but the court found the debtor had already succeeded in their objection to the payment order. Since the first-instance ruling already restored the debtor's position by revoking the enforcement portion, the court held the appeal lacked legal interest and was inadmissible.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju; 1. tč. 380. čl. Zakona o pravdnem postopku: An appeal is inadmissible if the appellant cannot achieve better legal protection than what is already provided by the contested first-instance decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja ter pojasnilo, da bo postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba ter pojasnilo, da bo o zahtevku in stroških odločilo v pravdnem postopku.
Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik in navaja, da je bilo 12.5.1997 s čeki zaključeno ter da ni nihče ugovarjal, da bi bili čeki od zunaj.
Dobil je knjižico od banke in kredit, pri čemer pa ni nihče omenil kakršnihkoli dolgov. Očitno gre za malomarnost banke, dolžnik pa bo svoj dolg poravnal obročno.
Pritožba ni dovoljena.
Dolžnik je z ugovorom v celoti uspel. Sodišče je namreč razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja ter pojasnilo, da bo postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Ker to pomeni, da dolžnik s pritožbo ne more doseči boljšega pravnega varstva, kot mu ga daje že izpodbijani sklep, nima pravnega interesa za pritožbo. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno (1. tč. 380. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).