Appeal dismissed; execution order based on 1978 Enforcement Act remains valid under transitional rules.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal against the first-instance judgment that annulled the execution order. The creditor argued the debtor's objection should be treated as a formal appeal, but the court found the objection lacked required reasoning under the 1998 Enforcement and Security Act. Since the execution order was issued under the 1978 Enforcement Act, the court applied its transitional provisions, ruling that the objection process must follow the older law, thereby validating the annulment of the execution portion.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršilnem postopku (1978); Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998): When an execution order based on a notarial deed is issued under the 1978 Enforcement Act, the 1998 Enforcement and Security Act does not apply to the debtor's objection procedure; instead, transitional rules of the 1978 Act govern, requiring the objection to be treated as a payment order objection where the execution is annulled and the case proceeds as a lawsuit.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan v času veljavnosti Zakona o izvršilnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 20/78), je za ugovorni postopek uporabiti določila 55.a čl. Zakona o izvršilnem postopku.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi, opr. št. I 97/07597 z dne 9.4.1997, v točki 2 izreka, to je v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku in stroških postopka odločeno v pravdnem postopku.
Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v prvem odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku, v kateri predlaga, da se upnikov ugovor šteje kot pritožba, ki naj se zavrne kot neutemeljena. Dolžnikov ugovor ni obrazložen v smislu določila 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožba zmotno meni, da bi se o ugovoru dolžnika moralo odločati v skladu z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št.
51/98), ki je pričel veljati 15.10.1998. V tej zadevi je bil izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po določbah Zakona o izvršilnem postopku in v času veljavnosti Zakona o izvršilnem postopku. Za odločanje o ugovoru se zato uporabljajo določila Zakona o izvršilnem postopku, ki je v drugem odstavku 55.a člena določal, da se v primeru ugovora dolžnika razveljavi sklep o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, kar pomeni, da se o tožbenem zahtevku in stroških odloča v pravdnem postopku. Izpodbijani sklep je zato pravilen in zakonit. Pritožbo upnika je pritožbeno sodišče zato zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku).