Appeal dismissed: Court held that a contractual prohibition on alienation of unregistered real estate is an obligation not covered by the Security Act.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Vpis obligacijske pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ni predviden. Dogovor o prepovedi odsvojitve in obremenitve tudi ni del postopka za zavarovanje z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi izvršljivega notarskega zapisa z dne 8.11.1998 zaradi zavarovanja denarne terjatve v višini 4.000.000,00 SIT z obrestmi zoper dolžnika dovolilo zavarovanje z rubežem nepremičnine dolžnikov do 1/2 solastninskega deleža vsakega dolžnika nepremičnine, ki ni vknjižena v zemljiški knjigi, in sicer stanovanje v stanovanjski hiši v izmeri 72,79 m2, pri čemer stanovanjska stavba, v kateri je stanovanje, stoji na parcelni št. X, pripisani k vl. št. Y k.o. Z. Sklenilo je, da ima rubež pomen vknjižbe zastavne pravice, zapisnik o rubežu se razglasi na sodni deski in objavi v Uradnem listu RS, na kupoprodajni pogodbi o prodaji stanovanja z dne 18.11.1991 pa se zaznamuje, da je nepremičnina zarubljena na podlagi sporazuma strank. Predlog v zavarovanje, ki se nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve z vpisom v register zastavnih pravic, je zavrnilo.

Proti zavrnilnemu delu navedenega sklepa se je pritožil upnik, ki uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje določbe ZIZ razlagalo preveč ozko. Ta zakon določa obvezno vsebino notarskega zapisa, pri čemer ne prepoveduje, da se stranke v sporazumu ne bi mogle dogovoriti tudi za prepoved razpolaganja z dolžnikovo nepremičnino. Zastavitelja sta v sporazumu z dne 8.11.1998 izrecno dovolila ustanovitev zastavne pravice in prepoved odtujitve in obremenitve zastavljene nepremičnine v korist upnika. Ker gre v danem primeru za prepoved razpolaganja z nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, se ta prepoved lahko vpiše samo v register, ki se vodi pri Notarski zbornici. Upnik pričakuje, da se bo v ta register lahko vpisala tudi prepoved odtujitve in obremenitve zastavljene nepremičnine, če je bila taka prepoved sporazumno dogovorjena med upnikom in zastaviteljem v sporazumu v obliki notarskega zapisa in z močjo izvršilnega naslova.

Pritožba ni utemeljena.

Načeloma ni mogoče oporekati pravilnosti stališča upnika, da se stranki v sporazumu o zavarovanju denarne terjatve na podlagi 250. člena ZIZ v obliki notarskega zapisa lahko dogovorita tudi o prepovedi odtujitve in obremenitve zastavljene nepremičnine v korist upnika. Ker je prepoved razpolaganja dogovor med imetnikom lastninske pravice in drugo pogodbeno stranko, s katerim se lastnik zaveže, da s pravico ne bo razpolagal, takšen dogovor štejemo za pravni posel obligacijskega prava. Pogodbena stranka, ki si izgovori prepoved razpolaganja, lahko na podlagi 7. točke 10. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 33/95) zahteva vpis svoje pravice v zemljiško knjigo.

Vpis te obligacijske pravice, kadar nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, ni predviden, zato je sodišče prve stopnje upnikov predlog v tem delu pravilno zavrnilo. Sredstva zavarovanja so v ZIZ našteta taksativno. Prepoved odtujitve in obremenitve mednje ne sodi (240. člen ZIZ), prav tako pa dogovor o prepovedi odtujitve in obremenitve ni del postopka za zavarovanje z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank. Če pa je upnik mnenja, da se mora ta pravica vpisati v register pri Notarski zbornici Slovenije (2. in 3. odst. 12. člena ZIZ), bo moral predlog za vpis nasloviti na organ, ki je pristojen za odločanje.

Ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed uveljavljanih kršitev določb izvršilnega postopka, niti kršitev postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo, je le-to pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v skladu z 2. točko 380. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo sklep sodišča prve stopnje.