Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 1313/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:III.CP.1313.99 AI generated

Enforcement limited to real estate sale rejected when debtor claims insufficient funds but offers no proof of sufficiency.

Case Number VSL sklep III Cp 1313/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The higher court dismissed the debtor's appeal against the first-instance judgment permitting enforcement via multiple assets. The debtor argued that only the sale of real estate would suffice to repay the debt, while the court noted the lack of funds in bank accounts and other movable property. The court ruled that without evidence proving the real estate alone covers the claim, the broader enforcement order remains valid.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 2. odst. 34. člen; 55. člen: A debtor's request to limit enforcement to a single asset is inadmissible unless they affirmatively demonstrate that said asset alone is sufficient to satisfy the debt.

Keywords

AI generated
enforcement limitation real estate sale insufficient funds ZIZ enforcement debtor appeal asset sufficiency partial enforcement

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Predlog dolžnika za omejitev izvršbe samo na eno od več predlaganih izvršilnih sredstev ni utemeljen, če v njem niti ne zatrjuje, da bi samo to sredstvo zadoščalo za poplačilo terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočne sodbe dovolilo izvršbo, zaradi izterjave 1.085.826,00 SIT s pripadki, in sicer s prodajo dolžnikovih nepremičnin vl. št. 27 k.o., z rubežem njegovih denarnih sredstev pri banki in s prodajo njegovih premičnin.

V ugovoru proti takemu sklepu o izvršbi dolžnik potrjuje, da je z upnikoma dne 29.12.1993 sklenil posojilno pogodbo, posojilo pa je nameraval vrniti s prodajo svojega deleža nepremičnin vl. št. 27 k.o.

Izplačal bi ga, ko bi mu ostali dediči izplačali njegovo četrtino.

Izvršba s sredstvi pod tč. 2. in 3. ni izvedljiva, ker dolžnik s tam navedenimi dobrinami ne razpolaga. Predlaga, da se dolg poplača izključno s prodajo nepremičnin.

Sodišče prve stopnje je ugovor ocenilo kot neutemeljen in ga je zato v skladu z določilom 2. odst. 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odstopilo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Upnika sta na ugovor odgovorila in predlagala njegovo zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik ne navaja nobenega od razlogov iz 55. člena ZIZ, ki bi izvršbo preprečeval. Nasprotno, obstoj dolga, ki je predmet izterjave, celo izrecno priznava. V zvezi s sredstvi in s predmeti dovoljene izvršbe pa je treba pojasniti, da v primeru, če dolžnik nima niti denarnih sredstev pri banki, niti premičnin, izvršba pod tč. 2. in 3. pač ne bo uspešna. Za samo dovolitev v tem obsegu pa ni ovire, saj dolžnik zatrjuje le, da denarja in premičnin nima, ne pa, da bi bilo eno ali drugo v konkretnem primeru iz izvršbe izvzeto, kar bi sicer lahko predstavljalo ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. člena ZIZ. Podani pa tudi niso pogoji za omejitev predlagane izvršbe le na prodajo nepremičnin (2. odst. 34. člena ZIZ), glede na to, da dolžnik niti ne zatrjuje, še manj pa izkazuje, da samo to izvršilno sredstvo zadošča za poplačilo terjatve.

Po povedanem in ko tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (čl. 365, tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).