Private prosecutor's indictment rejected for missing statutory elements under Criminal Procedure Act Article 434.1.

Pritožba pooblaščenca oškodovanke kot tožilke se zvrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Kazenski postopek pred sodiščem se lahko začne le na zahtevo upravičenega tožilca. Pred okrajnim sodiščem je to obtožni predlog. V prvem odstavku 434. člena ZKP je določeno, kaj vse mora obtožni predlog vsebovati. V tem členu določene obvezne sestavine obtožnega predloga omogočajo sodišču, da opravi preizkus, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo kazenskega postopka. Tega lahko uvede le, če ima dejanje, opisano v obtožnem predlogu, znake kakšnega kaznivega dejanja. Na podlagi dokazov, ki jih mora tožilec navesti v obtožnem predlogu, pa oceni, ali je podan utemeljen sum, ki je prav tako podlaga za uvedbo kazenskega postopka. Na podlagi opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu sodišče preizkusi tudi, ali je stvarno in krajevno pristojno za sojenje. Takšne sestavine obtožnega predloga so predpisane tudi zato, da bi se obdolženec v kazenskem postopku lahko zagovarjal, saj mora natančno vedeti, katerega dejanja je obtožen. Sodba, ki jo izreče sodišče, pa se lahko nanaša le na dejanje, ki je opisano v obtožnem aktu. Obtožni predlog mora sestaviti pristojni tožilec, to je lahko državni tožilec, ali pa v primeru odstopa od pregona ali zavrženja ovadbe oškodovanec kot tožilec, ki mora sestaviti obtožni predlog tako, kot je to določeno v zakonu. Če tega ne zmore sam, si mora poiskati pomoč strokovnjaka. V nobenem primeru pa obtožnega predloga ne sme sestaviti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedim sklepom je sodišče prve stopnje po tretjem odstavku 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot nepopolno in nerazumljivo zavrglo obtožni predlog, ki ga je oškodovanka kot tožilka po svojem pooblaščencu vložila zoper MR zaradi kaznivih dejanj po členu 143/III in 261/I KZ.

Zoper sklep se je pooblaščenec okškodovanke kot tožilke pritožil.

Predlaga, da se izpodbijani sklep zavrne kot neutemeljen in se postopek zoper obdolženca nadaljuje tako, da se zoper njega pred okrožnim sodiščem opravi preiskava.

Pritožba ni utemeljena.

Kazenski postopek pred sodiščem se lahko začne le na zahtevo upravičenega tožilca. Pred okrajnim sodiščem je to obtožni predlog. V prvem odstavku 434. člena ZKP je določeno, kaj vse mora obtožni predlog vsebovati. V tem členu določene obvezne sestavine obtožnega predloga omogočajo sodišču, da opravi preizkus, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo kazenskega postopka. Tega lahko uvede le, če ima dejanje, opisano v obtožnem predlogu, znake kakšnega kaznivega dejanja. Na podlagi dokazov, ki jih mora tožilec navesti v obtožnem predlogu, pa oceni, ali je podan utemeljen sum, ki je prav tako podlaga za uvedbo kazenskega postopka. Na podlagi opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu sodišče preizkusi tudi, ali je stvarno in krajevno prostojno za sojenje. Takšne sestavine obtožnega predloga so predpisane tudi zato, da bi se obdolženec v kazenskem postopku lahko zagovarjal, saj mora natančno vedeti, katerega dejanja je obtožen.

Sodba, ki jo izreče sodišče, pa se lahko nanaša le na dejanje, ki je opisano v obtožnem aktu. Obtožni predlog mora sestaviti pristojni tožilec, to je lahko državni tožilec, ali pa v primeru odstopa od pregona ali zavrženja ovadbe oškodovanec kot tožilec, ki mora sestaviti obtožni predlog tako, kot je to določeno v zakonu. Če tega ne zmore sam, si mora poiskati pomoč strokovnjaka. V nobenem primeru pa obtožnega predloga ne sme sestaviti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca.

Sodišče prve stopnje je pooblaščenca oškodovanke kot tožilke pozvalo, naj dopolni svojo vlogo in ga v skladu z zakonom tudi podučilo, kaj vse mora obtožni predlog vsebovati. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tudi po dopolnitvi obtožni predlog ne vsebuje vseh sestavin, ki jih predpisuje zakon. Šele na podlagi pravilno sestavljenega obtožnega predloga bi namreč sodišče lahko tudi preizkusilo, ali je stvarno pristojno. Sodišče je namreč vezano na opis kaznivega dejanje v obtožnem aktu, ne pa na pravno opredelitev, ki jo je vložnik navedel v svoji vlogi, zato pritožnik neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na zagrožene kazni za kaznivi dejanji po členi 143/I in 261/III KZ njegovo vlogo odstopiti okrožnemu sodišču kot zahtevo za opravo preiskave zoper obdolženca.

Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je v skladu z določbo tretjega odstavka 76. člena ZKP vlogo pooblaščenca oškodovanke kot tožilke kot nepopolno in nerazumljivo zavrglo.

Pritožba pa pravilne odločitve ne more izpodbiti, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.