Appeal dismissed because applicant failed to supplement an incomplete subsidiary indictment despite court warnings.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of an incomplete subsidiary indictment. The applicant, BJ, submitted a document that the lower court correctly identified as lacking essential elements of a criminal charge, such as a description of the offense and evidence. Despite two explicit warnings detailing the required content and consequences of non-compliance under the Criminal Procedure Act, BJ failed to amend the submission within the allotted time. The court ruled that the rejection was lawful because the applicant did not fulfill statutory obligations to provide a complete and actionable indictment.
Legislator headnote
AI generatedčl. 434 ZKP; če vlagatelj nepopolno subsidiarni obtožni predlog ne dopolni po opozorilih sodišča, se vloga zavrne kot neutemeljena.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba BJ se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je nepopolno vlogo zavrglo, saj je vlagatelj kljub dvakratnemu opozorilu sodišča, kaj mora vloga vsebovati, da se bo štela kot subsidiarni obtožni predlog in kaj bo storilo, če takšni zahtevi ne bo zadostil, ni dopolnil.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Domžalah kot nepopolno zavrglo vlogo BJ z dne 23.9.1998, katero je poslal na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani - zunanji oddelek v Domžalah, le to pa jo je odstopilo okrajnemu sodišču kot vlagateljevo izjavo o prevzemu pregona zoper ovadenega FG.
Zoper sklep o zavrženju se je BJ pritožil iz "vseh pritožbenih razlogov po čl. 373 ZKP" ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Iz obvestil sodišča prve stopnje vlagatelju z dne 3.11. in 3.12.1998 jasno izhaja, kaj mora vsebovati vloga, da jo je mogoče šteti kot subsidiarni obtožni predlog, opredeljen v I. odst. čl. 434 ZKP in kaj je dolžno storiti sodišče prve stopnje, v kolikor vlagatelj v danem roku svoje vloge ustrezno ne popravi. Ne glede na to, da BJ meni, da njegova prvotna vloga odgovarja postavljeni zahtevi, ki jo določa zakon in ne sodišče, kljub korektnemu opozorilu in dodatnemu pojasnilu, da bo vloga zavržena, pritožnik tudi po oceni sodišča druge stopnje ni storil ničesar, da bi navedeni zahtevi ugodil.
Ne gre torej niti za nezakonito ravnanje državne tožilke, niti sodnika, ki mu je bila ta zadeva dodeljena v reševanje, kar skuša s pritožbenimi izvajanji prikazati pritožnik, pač pa za ravnanje v skladu z zahtevami določb Zakona o kazenskem postopku. Ker tako ni mogoče pritrditi pritožniku, da naj bi bila njegova vloga sposobna za obravnavanje, saj iz nje niso razvidni niti opis, niti kvalifikacija kaznivega dejanja ter dokazi, ki naj bi se izvedli, tudi sodišče druge stopnje ocenjuje, da je napadeni sklep pravilen in zakonit, zaradi česar je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.