Private prosecutor's appeal dismissed; absolute statute of limitations bars private prosecution despite procedural delays.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the private prosecutor's appeal against the first-instance court's rejection of a private prosecution. The first court rejected the case because the prosecution had absolutely expired four years after the last alleged offense, a fact the appellate court confirmed. Although the prosecutor argued that procedural delays by the first court deprived him of legal protection, the court held that such delays do not suspend the absolute statute of limitations, rendering the appeal unfounded.
Legislator headnote
AI generatedArt. 277, para. 3 of the Criminal Procedure Act; Art. 437, para. 1 of the Criminal Procedure Act: The absolute statute of limitations for criminal prosecution cannot be suspended by procedural delays attributable to the court, and a private prosecution must be rejected if the limitation period has expired.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zasebnega tožilca PV se zavrne kot neutemeljena.
Zasebni tožilec PV je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 37.000,00 SIT.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je po nastopu absolutnega zastaranja pregona kaznivega dejanja zavrglo zasebno tožbo, pritožbeno sodišče pa je kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo zasebnega tožilca.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom po I. odst.
437. čl. ZKP v zvezi s 3. tč. I. odst. 277. čl. ZKP zavrglo zasebno tožbo zoper obd. NA in mag. AD. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.
Proti navedeni odločbi se je pritožil zasebni tožilec, ki v pritožbi navaja, da v sklepu ni razviden vzrok zastaranja. Pritožbeni rok se mu zdi prekratek. Z izdanim sklepom mu je povzročena krivica, saj mu je odrečena pravica do zakonskega varstva.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (str. 4.) navedlo razlog, zaradi katerega je zavrglo zasebno tožbo. Sodišče druge stopnje sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je pregon zoper oba obdolženca absolutno zastaral dne 19.4.1999, to je po štirih letih od storitve zadnjega kaznivega dejanja, očitanega v zasebni tožbi.
Zasebni tožilec upravičeno meni, da je bil prikrajšan v svojih pravicah do zakonskega varstva, saj sodišče prve stopnje razen predodelitve spisa drugemu sodniku vse do izdaje izpodbijanega sklepa ni opravilo nobenega drugega procesnega dejanja. Vendar pa to ne more vplivati na pravilno odločitev o ugotovitvi nastopa absolutnega zastaranja, določenega v zakonu, in o zavrženju zasebne tožbe. Pravni pouk je pravilen, saj zakon za vložitev pritožbe zoper tak sklep določa 3-dnevni rok.
Zato je pritožba zasebnega tožilca neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče po III. odst. 402. čl. ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.
Ker zasebni tožilec s pritožbo ni uspel, je dolžan plačati kot stroške prtiožbenega postopka povprečnino v znesku 37.000,00 SIT.
Povprečnino je pritožbeno sodišče odmerilo v najnižjem možnem znesku in je upoštevalo trajanje in zamotanost pritožbenega postopka ter premoženjske razmere pritožnika.