Appeal dismissed; first instance court correctly acquitted defendant due to lack of proof beyond reasonable doubt.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the prosecutor's appeal and upheld the first-instance judgment acquitting the defendant. The prosecution argued the trial court erred in fact-finding regarding the theft attempt, while the defense maintained the evidence was insufficient for conviction. The court found the first instance correctly applied the standard of proof beyond reasonable doubt, noting the defendant's prior record did not preclude his claim that he merely leaned on the door handle.
Legislator headnote
AI generatedčlen 212/II v zvezi s členom 22 KZ; when evidence fails to prove guilt beyond reasonable doubt, the court must acquit, and prior administrative violations do not constitute proof of criminal intent.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter obtoženca utemeljeno oprostilo očitanega mu kaznivega dejanja.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrožno sodišče v ... je s citirano sodbo oprostilo obt. M.F. obtožbe zaradi poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po čl. 212/II v zvezi s čl. 22 KZ in odločilo, da bremenijo stroški kazenskega postopka proračun.
Zoper sodbo je vložila pritožbo okrožna državna tožilka svetnica NN zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Obtoženčev zagovornik odvetnik Z.D. je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.
Višja državna tožilka NN je na seji senata predlagala zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je ocenilo po pregledu kazenske zadeve, razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani posamezni indici, ki kažejo, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, kar pa je premalo za obsodilno sodbo, kjer mora biti obtoženčeva krivda ugotovljena brez sence dvoma. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje izvedlo vse možne dokaze in jih ocenilo, v izpodbijani sodbi pa svoje zaključke tudi primerno obrazložilo in so zato neutemeljene pritožbene navedbe, češ da naj bi ključne dokaze ugotovilo napačno in zmotno in zato tudi nepravilno oprostilo obtoženca. Ravno tako so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, češ da naj bi šel obtoženec mirno s kustosinjo zato, ker naj bi bil vajen takšnih situacij in naj bi imel že večkrat tovrstne izkušnje. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da se šteje obtoženec za nekaznovanega, saj je bila pogojna obsodba brisana že 3.7.1996, iz podatkov sodnika za prekrške pa je razvidno, da je bil v postopkih predvsem zaradi kršitev prometnega zakona. Po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče prezreti, da je obtoženec prišel najavljen v muzej novejše zgodovine, zaradi trenutne odsotnosti kustosinje U. je bil napoten na ogled razstave, vedel je, da je ves prostor nadzorovan z videokamerami in zato ni verjetno, da bi v takšnih okoliščinah vlamljal in kradel, zlasti, ker na vratih niso našli nobenih sledi poškodb in je bila ključavnica v zaklenjenem položaju, zaradi česar ni mogoče izključiti obtoženčevega zagovora, da so se vrata odprla, ko se je nanje naslonil, oziroma pritisnil na kljuko, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje in zato utemeljeno zaključilo, da obtožencu naklep ni dokazan.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo okrožne državne tožilke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.