Appeal against bail extension rejected due to real flight risk and inability to execute proceedings.

Pritožba obdolženega R.M. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Okoliščine, da je obdolženec odšel iz Slovenije po storitvi očitanih kaznivih dejanj 30.4.1994 in da je bil od takrat sodišču nedosegljiv, da ni bil prijet niti po odrejeni tiralici z leta 1994, da naj bi se nahajal v Bolgariji in imel bolgarski potni list, da naj bi imel na Floridi registrirano podjetje ter da je pisal domačim, med drugim tudi to, da ne bo nikoli aretiran, so vsekakor take okoliščine, ki ob tem, da obstojijo v spisu podatki, da se je gibal iz države v državo, kažejo na realno nevarnost pobega in onemogočanja nadaljnje izvedbe kazenskega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom po vloženi obtožnici obdolženemu R.M. podaljšal pripor iz pripornega razloga po 1. točki I. odstavka 201. člena ZKP. Obdolženec je priprt od 22.9.1999 dalje.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil obdolženec. Iz vsebine pritožbe izhaja, da se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in da naj se pripor odpravi.

Višji državni tožilec je predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazložilo obstoj temeljne predpostavke za podaljšanje pripora, to je, da je podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje goljufije po členu 217/II KZ. Prvostopno sodišče pa je navedlo tudi konkretne okoliščine, na podlagi katerih je utemeljeno zaključilo, da obstoji realna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil na prostosti, zopet kam odpotoval in tako onemogočil nadaljno izvedbo tega kazenskega postopka. Obrazložilo je tudi upravičenost in sorazmernost tega izjemnega ukrepa in tudi to, da pripora ni mogoče nadomestiti z nobenim milejšim ukrepom. Sodišče druge stopnje tako obrazložitev, podkrepljeno torej s konkretnimi okoliščinami, ki narekujejo podaljšanje pripora, sprejema. Okoliščine, da je obdolženec odšel iz Slovenije po storitvi očitanih kaznivih dejanj 30.4.1994 in da je bil od takrat sodišču nedosegljiv, da ni bil prijet niti po odrejeni tiralici z leta 1994, da naj bi se nahajal v Bolgariji in imel bolgarski potni list, da naj bi imel na Floridi registrirano podjetje ter da je pisal domačim, med drugim tudi to, da ne bo nikoli aretiran, so vsekakor take okoliščine, ki ob tem, da obstojijo v spisu podatki, da se je gibal iz države v državo, kažejo na realno nevarnost pobega in onemogočanja nadaljnje izvedbe kazenskega postopka.

Obdolženčeve obljube, da je spoznal, da očitanih dejanj ne bi smel storiti, da želi povrniti denar oškodovancem in da si želi urediti v Sloveniji življenje, ne morejo vplivati na prepričljive zaključke sodišča prve stopnje glede obstoja pripornega razloga begosumnosti.

Tudi okoliščini, da se je dne 22.9.1999 res sam zglasil na sodišču, pa to, da je med tem že prejel osebno izkaznico, prav tako ne moreta omajati utemeljenega zaključka sodišča, da je neizogibno, da obdolženec ostane še naprej v priporu. Obdolženec v pritožbi navaja, da ima zbranega že precej denarja za povrnitev škode, vendar pa dosedaj ni še ničesar vrnil nobenemu od oškodovancev. Zato sodišče druge stopnje dvomi v obdolženčeve obljube glede povrnitve škode in tudi v ostale obljube.

Glede na navedeno je zato obdolženčeva pritožba neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje po III. odstavku 402. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.