Appeal dismissed; detention extended due to high flight risk and recidivism probability from heroin addiction.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the defense's appeal to extend the defendant's detention order, upholding the first-instance decision. The defendant, accused of four major thefts committed while addicted to heroin, was found to be living in a transient manner in Ljubljani rather than with his parents. The court determined that the high probability of recidivism and the specific circumstances of his lifestyle created an unavoidable need for continued detention to prevent flight and evasion of prosecution.
Legislator headnote
AI generatedZKP 201. 1. in 3. odst. 2; Detention orders must be extended when the defendant's lifestyle and criminal history demonstrate a high probability of recidivism and flight risk that cannot be mitigated by milder measures.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zagovornika obdolženega R.G. se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da se obdolženec pred prijetjem ni zadrževal v kraju, kjer naj bi stalno prebival pri starših, temveč se je klatil po Ljubljani in prenočeval pri prijateljih ali na stopniščih, tudi po oceni sodišča druge stopnje kaže na nevarnost, da bi obdolženec na prostosti pobegnil in se izognil kazenskemu pregonu. Ker je obdolženec utemeljeno osumljen storitve kar štirih kaznivih dejanj velike tatvine, katera naj bi storil v kratkem časovnem obdobju, sam pa je povedal, da je odvisnik od heroina in da si je v zadnjem času sredstva za nabavo mamil pridobival z izvrševanjem kaznivih dejanj, je tudi po oceni sodišča druge stopnje podana tako visoka stopnja verjetnosti ponavljanja kaznivih dejanj velike tatvine, da je pripor zoper obdolženca neogibno potreben.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je senat sodišča prve stopnje iz razlogov po 1. in 3. točki I. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper obdolženca podaljšal pripor po vložitvi obtožnice zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine.
Proti sklepu se je pritožil obdolženčev zagovornik. Predlagal je, da se pripor odpravi oziroma nadomesti z milejšim ukrepom.
Pritožba ni utemeljena.
Senat sodišča prve stopnje svoje ugotovitve o obstoju pripornega razloga po 1. točki I. odstavka 201. člena ZKP, ni oprl na dejstvo, da je obdolženec državljan ZRJ, temveč na ugotovitev, ki pa izhaja iz zagovora samega obdolženca, da se obdolženec pred prijetjem ni zadrževal v Celju pri svojih starših, temveč prebival v Ljubljani pri različnih prijateljih in prenočeval tudi na prostem oziroma na stopniščih stanovanjskih blokov. Navedene okoliščine pa tudi po oceni senata sodišča druge stopnje kažejo na nevarnost, da bi obtoženec na prostosti pobegnil in se izognil kazenskemu pregonu. Senat pritožbenega sodišča pa se strinja tudi z ugotovitvijo senata sodišča prve stopnje, da je podan tudi priporni razlog iz 3. točke I.
odstavka 201. člena ZKP. Zoper obdolženca je vložena obtožnica zaradi štirih posameznih kaznivih dejanj velike tatvine, katere naj bi, kot je sam priznal storil v kratkem časovnem obdobju štirih dni, iz njegovega zagovora pa zlasti izhaja, da je zasvojen z mamili, da uživa heroin in da si je zadnje čase sredstva za nabavo mamil pridobival z izvrševanjem kaznivih dejanj. Iz podatkov spisa pa kot je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da so bile zoper obdolženca podane še dodatne kazenske ovadbe zaradi istovrstnih kaznivih dejanj.
Sodišče druge stopnje se zato strinja z oceno senata sodišča prve stopnje, da visoka stopnja verjetnosti ponavljanja kaznivih dejanj velike tatvine in s tem nevarnost za varnost ljudi, narekuje podaljšanje pripora, ki ga ob nedvomno izkazani nevarnosti pobega ni mogoče nadomestiti z milejšimi ukrepi. Senat sodišča druge stopnje je zato pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.