Appeal dismissed; second-instance court cannot revoke probation to merge sentences if new crime occurred during probation.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal rejected the convicted person's appeal against the lower court's refusal to merge two criminal sentences. The appellant argued that a new crime committed while on probation should trigger a sentence reduction under Article 110 of the Criminal Code. The court held that the first-instance court correctly failed to revoke probation because the new offense occurred during the probationary period, making the appeal for sentence merger inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedArticle 110 of the Criminal Code; Article 402, paragraph 3 of the Criminal Procedure Act: The second-instance court cannot order the revocation of probation to facilitate the merging of sentences if the subsequent offense was committed while the defendant was on probation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba obsojenca se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
V postopku v zvezi z zahtevano nepravo obnovo kazenskega postopka - predlog za izrek enotne kazni po dveh pravnomočnih sodbah - sodišče druge stopnje ne more odločati o preklicu pogojnega odpusta, glede na to, da je bilo eno od kaznivih dejanj iz poznejše sodbe storjeno medtem, ko je bil obsojenec na pogojnem odpustu v zvezi s kaznijo iz prve sodbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog obsojenca za izrek enotne kazni po sodbah Okrožnega sodišča v Kranju, opr št. K 87/98 in K 36/96. Proti navedenemu sklepu se je pritožil obsojenec, ker meni, da je sklep neutemeljen in nezakonit. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da naj se kazni iz obeh sodb združita.
Višja državna tožilka je v pisnem mnenju predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.
Pritožba ni utemeljena.
Obsojenec v pritožbi navaja, da bi bilo treba kazni iz obeh sodb združiti zato, ker je eno kaznivo dejanje po drugi sodbi (K 87/98) storil še med pogojnim odpustom. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi v takem primeru moralo že sodišče prve stopnje uporabiti določbe 110. čl. KZ o preklicu pogojnega odpusta, ki med drugim določa, da takrat, kadar sodišče prekliče pogojni odpust, pri izreku enotne kazni upošteva kot določen tisti del prej izrečene kazni, ki je obsojenec še ni prestal. Tega pa sodišče prve stopnje v zadevi K 87/98 ni storilo in je zato celo kršilo zakon v obsojenčevo korist.
Z nepravo obnovo, kakršno je zahteval obsojenec, pa se ne more odločiti v zvezi z okoliščino, da je obsojenec storil kaznivo dejanje takrat, ko je na pogojnem odpustu, na kar opozarja pritožnik. Zato sodišče druge stopnje ugotavlja, da je senat sodišča prve stopnje pravilno zavrnil kot neutemeljen predlog za izrek enotne kazni iz obeh sodb. Obsojenčeva pritožba je zato neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje po III. odst. 402. čl. ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.