Appeal dismissed because debtor failed to prove facts and evidence in their unexplained objection under ZIZ.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance court's decision to enforce a claim based on a certified document. The debtor argued that the property's square footage and rent were incorrect, but failed to provide supporting facts or evidence in their objection. Consequently, the court ruled the objection unexplained and therefore unfounded under the Enforcement and Security Act.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člen ZIZ; 5. odst. 62. člen ZIZ: An objection in enforcement proceedings is deemed unexplained and thus unfounded if the objector fails to substantiate their claimed facts with evidence, rendering the objection inadmissible for review.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik ni dokazal v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je nepravilno ugotovljena kvadratura predmetnega stanovanja in da višina najemnine ni v skladu z najemno pogodbo. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člen ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 27.5.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Zoper ta sklep je dolžnik pravočasno vložil ugovor. Navedel je, da terjatev upnika izpodbija tako po temelju kot višini. Kvadratura stanovanja po njegovi najemni pogodbi namreč presega dejansko kvadraturo za 4,20 m2 v primerjavi s kvadraturo, ki je bila navedena za isto stanovanje v najemni pogodbi najemnice pred njim. Upnik pa je tudi brez razloga septembra 1997 povečal najemnino za predmetni prostor za 92%, kar ni v skladu z najemno pogodbo.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora namreč dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, morajo biti zanje v ugovoru priloženi tudi dokazi, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo. Ni namreč dokazal v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je nepravilno ugotovljena kvadratura predmetnega stanovanja in da višina najemnine ni v skladu z najemno pogodbo. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ), zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 15. členom ZIZ in zadnjim odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je pritožbo dolžnika z dne 14.7.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi 15. členom ZIZ potrdilo.
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).