Court dismisses enforcement objection claiming inability to pay, ruling it is not a valid defense under ZIZ.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's objection to enforcement, upholding the first-instance decision to execute the claim. The debtor argued they could not pay the full amount immediately but offered installment payments, which the court rejected as insufficient grounds to halt enforcement. The court ruled that lack of immediate funds is not a statutory defense under the Enforcement and Security Act, as the debt is due and the debtor's offer to pay in installments is merely a private agreement between parties.
Legislator headnote
AI generatedArt. 53(2), Art. 55(2) of the Enforcement and Security Act (ZIZ); A debtor's claim of inability to pay the full amount immediately is not a valid ground to oppose enforcement, as enforcement proceeds based on the creditor's valid claim and the debtor's obligation to pay in full upon maturity.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.
[JEDRO]
Ugovora, da dolžnik nima denarja in ne more plačati v celoti, sodišče ne more upoštevati kot razlog, ki bi preprečeval izvršbo. Morebitni upnikov pristanek na obročno odplačevanje je stvar dogovora med strankama in ne ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave zgoraj navedene terjatve.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da celotnega zneska ne more plačati v enem kosu. Plačal bo po obrokih v najkrajšem možnem času.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega v skladu z 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je na podlagi 54. čl. ZIZ dolžnikov ugovor obravnavalo kot pritožbo in ugotovilo, da dolžnikova pritožba zoper sklep o izvršbi ni utemeljena. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako navedena dejstva. V kolikor dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljenega.
Pritožbeno sodišče omenjeno določbo razlaga tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki bi lahko - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru smiselno priznava obstoj upnikove terjatve. Ugovora, da dolžnik nima denarja in ne more plačati takoj v celoti, sodišče ne more upoštevati kot razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ, saj se izvršba v konkretni zadevi vodi na predlog upnika, ki je svojo terjatev izkazal z ustreznimi verodostojnimi listinami v skladu s 23. in 41. čl. ZIZ, iz katerih izhajajo temelj, višina in čas zapadlosti dolžnikove obveznosti, vsemu temu pa dolžnik niti ne ugovarja. Dolžnikova obveznost je zapadla v plačilo in jo je zato dolžan poravnati v celoti, kot se glasi. Morebitni upnikov pristanek na obročno odplačevanje pa je zgolj stvar dogovora med strankama in ne ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ.
Zato sodišče ugotavlja, da dolžnik ugovora ni utemeljil v skladu z 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Ker drugostopno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ in 2. odst.
55. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je pritožbo (ugovor) na podlagi 2.točke 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.