Enforcement execution against creditor's invoice without delivery proof dismissed due to burden of proof on creditor.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court vacated the enforcement order against the creditor's invoices and remanded the case to the first-instance court. The creditor submitted invoices and interest calculations but failed to prove that the goods were actually delivered, while the debtor contested the delivery in their objection. Since the burden of proof regarding delivery lies with the creditor under substantive law, the court held that the debtor's unproven claim was sufficient to invalidate the enforcement order.
Legislator headnote
AI generatedArticle 23(1) of the Enforcement Act; Article 41(2) of the Enforcement Act; Article 53(2) of the Enforcement Act; Article 62(5) of the Enforcement Act: When a creditor seeks enforcement based on a reliable document for monetary claims but cannot prove the delivery of goods, the debtor's objection regarding non-delivery is sufficient to invalidate the enforcement order as the burden of proof rests on the creditor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovoru dolžnika se ugodi in se sklep o izvršbi v 2. točki izreka (to je v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba) razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
V tej izvršilni zadevi je upnik svojemu predlogu za izvršbo priložil dva računa in dva obračuna zamudnih obresti, iz katerih ni razvidno, ali je bilo blago, katerega plačilo se zahteva v tem postopku, v resnici dobavljeno. Prav temu dejstvu, to je dobavi blaga, pa v ugovoru oporeka dolžnik. Ker je po določbah materialnega prava dokazno breme za dokazovanje tega spornega dejstva na strani upnika, za obrazložen ugovor v konkretnem primeru zadostuje dolžnikova trditev v ugovoru, da blaga ni prejel.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je neobrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Dolžnik je v ugovoru navedel, da upnik zaračunava storitev, ki je ni v celoti izvršil. Zato je dolžnik tudi zavrnil račun, saj ni prejel celotnega blaga. V ugovoru je zahteval, da upnik s podpisano dobavnico izkaže, da je dolžnik blago prejel.
Ugovor je utemeljen.
Zoper sklep o izvršbi lahko dolžnik (v roku 8 dni od vročitve sklepa o izvršbi) vloži ugovor, ki mora biti obrazložen (po 2. odst. 53. čl. ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. čl. ZIZ). Tako mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.
Izvršba za izterjavo denarne terjatve se dovoli tudi na podlagi verodostojne listine (1. odst. 23. čl. ZIZ), ki jo mora upnik priložiti svojemu predlogu za izvršbo (2. odst. 41. čl. ZIZ). V tej izvršilni zadevi je upnik svojemu predlogu za izvršbo priložil dva računa in dva obračuna zamudnih obresti (priloge A 2 do A 5 v spisu), iz katerih pa ni razvidno, ali je bilo blago, katerega plačilo se zahteva v tem postopku, v resnici dobavljeno. Prav temu dejstvu, to je dobavi blaga, pa v ugovoru oporeka dolžnik. Ker je po določbah materialnega prava dokazno breme za dokazovanje tega spornega dejstva na strani upnika, za obrazložen ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. čl. ZIZ v konkretnem primeru zadostuje dolžnikova trditev v ugovoru, da blaga ni (v celoti) prejel.
Glede na to pa je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (2. odst. 62. čl. ZIZ).