Appeal allowed when first instance judgment fails to specify which part of a claim was rejected.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the creditor's appeal against a first-instance enforcement judgment that granted most requests but vaguely rejected the remainder. The creditor argued the judgment was unfair because the reasoning failed to identify exactly which portion of the debt was denied. The court ruled that such an unclear ruling prevented proper judicial review and ordered the case remanded for a specific decision.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju, 15. člen; Zakon o pravdnem postopku, 365. člen 1. odstavek, 380. člen 3. točka: A judgment is void if it fails to specify the exact portion of a claim rejected, rendering the decision unreviewable and necessitating remand.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v 3. (tretji) točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
[JEDRO]
Drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da iz tretje točke izreka, ki se glasi: "Kar zahteva upnik več, se zavrne," ni razvidno, v katerem delu je sodišče zavrnilo upnikovo terjatev. Tak izrek je nerazumljiv in ker tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, kateri del upnikovega zahtevka je sodišče zavrnilo in zakaj, sodišče navedenega dela izreka ni moglo preizkusiti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave zneska 25,000.000,00 SIT s fiksno letno obrestno mero 14,0% in obrestmi po 3.čl. pogodbe o dolgoročnem kreditu med dolžnikom in upnikom reg. št. xxxx z dne 19.10.1995 (prva točka izreka). Nadalje je dovolilo rubež in popis dolžnikovih nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, njihovo ocenitev in po pravnomočnosti sklepa o ocenitvi prodajo ter poplačilo upnika (druga točka), kar pa je upnik zahteval več, je sodišče zavrnilo (tretja točka izreka).
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je sodišče njegovemu predlogu neutemeljeno ugodilo le deloma in ne v celoti. S kreditno pogodbo je določena višina in dospelost upnikove terjatve, ki obsega tako glavnico kot obresti (pogodbene in zakonite zamudne).
Upnik ima po 4.alinei 7. čl. pogodbe v primeru neizvrševanja pogodbe s strani dolžnika pravico odstopiti od pogodbe in zahtevati vračilo celotnega še ne plačaega kredita z obrestmi in stroški vred, kar je upnik tudi storil. Terjatev je ob nastanku znašala 25 milijonov, vendar je že naslednji mesec narasla zaradi revalorizacije in kreditojemalčevih neplačil. Obrazložitev napadenega sklepa glede zavrnilnega dela nima razlogov o odločilnih dejstvih. Predlaga razveljavitev ali spremembo sklepa.
Sodišče druge stopnje je na podlagi 1. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) štelo, da se upnik pritožuje zoper tisti del sklepa, s katerim v postopku ni uspel, to je zoper zavrnilni del (3. točka izreka).
Pritožba je utemeljena.
Utemeljena je pritožbena navedba, da obrazložitev nima razlogov v zvezi z višino upnikove terjatve, ki se nanaša na zavrnilni del izreka. Drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da iz tretje točke izreka, ki se glasi: "Kar zahteva upnik več, se zavrne," res ni razvidno, v katerem delu je sodišče zavrnilo upnikovo terjatev. Tak izrek je nerazumljiv in ker tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, kateri del upnikovega zahtevka je sodišče zavrnilo in zakaj, sodišče navedenega dela izreka ni moglo preizkusiti. Zato je na podlagi 3. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ glede navedenega dela pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, kot izhaja iz izreka tega sklepa.