Appeal dismissed because debtor failed to provide evidence for facts bearing their burden of proof under enforcement law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the debtor's appeal against a first-instance enforcement order, confirming the lower court's decision. The debtor argued for a partial payment arrangement via bank transfer and compensation but provided no evidence to support these claims despite the burden of proof resting on them. The court ruled that without supporting documentation, the debtor's allegations were unexplained and thus unfounded under the relevant enforcement statutes.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; 5. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju: When facts alleged by a debtor bear the burden of proof, failure to submit evidence renders the objection unexplained and therefore unfounded.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Kadar so dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, mora ugovoru predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 20.04.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojnih listin v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ) in ob tem združilo zadevi, ki se vodita pod opr.št. II Ig 293/99 in II Ig 294/99 tako, da jih bo odslej vodilo pod opr.št. II Ig 293/99 (I. točka izreka sklepa o izvršbi).
Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da se je z upnikom dogovoril, da bo del obveznosti poravnal z virmanskim nakazilom, del pa s kompenzacijo. Kljub njegovim naporom, po upnikovi krivdi, do kompenzacije ni prišlo in so obveznosti delno še vedno odprte.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je presojalo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje.
Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak po 2. odst. 53. člena ZIZ neutemeljen.
Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Dolžnik je v svojem ugovoru zatrjeval obstoj dogovora o drugačnem načinu plačila računa št. xy z dne 16.10.1997, kot je ta označen na samem računu (priloga A1 - v pridruženem spisu), vendar pa v zvezi s svojimi navedbami, o dogovorjeni delni kompenzaciji in delnem plačilu računa z virmanskih nakazilom, sodišču ni predložil nobenih dokazov. Glede na to, da dolžnik kljub opozorilu svojih ugovornih navedb ni podkrepil z dokazi, je njegov ugovor neobrazložen in je zato neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ).
Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še v okviru kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 55. čl. ZIZ in 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika z dne 21.05.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).