Appeal dismissed; new facts on ad claims rejected as inadmissible without prior notice.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment against the appellant. The appellant argued that the respondent ordered advertisements based on written orders, claiming this fact was new evidence. The court rejected this as an inadmissible new fact because the appellant did not attend the main hearing and failed to prove they could not have presented it earlier. Consequently, the court confirmed the original decision and awarded costs to the respondent.
Legislator headnote
AI generatedArticle 496.a of the Civil Procedure Act; Article 365 of the Civil Procedure Act: In commercial proceedings, new facts may be raised in an appeal only if the appellant proves they could not have presented them without fault, a requirement not met by an absent appellant.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se kot neutemeljena zavrne.
[JEDRO]
Pritožbena navedba, da je tožena stranka pri tožeči naročala objavo oglasov na podlagi pisnih naročilnic, je tako kot trditev, da je mogoče oglase naročati pri različnih časopisih le na podlagi naročilnic ali na podlagi ustno sklenjene pogodbe, nedovoljena pritožbena novota, zato na odločitev o izpodbjani sodbi ne more imeti vpliva.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Ig 296/96 z dne 26.2.1996 vzdržalo v veljavi tudi v prvi in tretji točki ter zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov.
Proti sodbi je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena ZPP in predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbena navedba, da je tožena stranka pri tožeči naročala objavo oglasov na podlagi pisnih naročilnic, je tako kot trditev, da je mogoče oglase naročati pri različnih časopisih le na podlagi naročilnic ali na podlagi ustno sklenjene pogodbe, nedovoljena pritožbena novota, zato na odločitev o izpodbijani sodbi ne more imeti vpliva. Po določilu 496.a člena ZPP je namreč mogoče v postopkih v gospodarskih sporih v pritožbi navajati nova dejstva le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave, tega pa pritožnik, ki se zadnje glavne obravnave niti udeležil ni, ne zatrjuje.
V izpodbijani sodbi so na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovljena vsa odločilna dejstva, na njihovi podlagi pa je tudi pravilno uporabljeno materialno pravo. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče le sklicuje na pravilne in popolne razloge izpodbijane sodbe. Zakaj naj bi prvostopno sodišče ravnalo napak, ker je sledilo izpovedi priče U. Š., iz pritože ne izhaja.
Zato pritožbeno stališče, da tožeča stranka s samim oglasom in računom ni dokazala temelja svojega zahtevka, zaradi česar objava spornega oglasa tožene stranke ne zavezuje k plačilu, ne more pripeljati do drugačne odločitve (prim. 1. odst. 262. čl. ZOR in 1. odst. 17. čl. ZOR).
Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe (2. odstavek 365. člena ZPP) pa pritožbeno sodišče ni zasledilo niti absolutnih bistvenih kršitev določil pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP, niti nepravilne uporabe materialnega prava, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (368. člen ZPP).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odstavka 166. člena, v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.