Appeal dismissed; new evidence of work claims in appeal inadmissible under burden of proof rules.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment ordering payment of a debt and legal costs. The appellant argued that a letter sent to the opposing party in 1993 constituted valid evidence of work claims, which the first court had not considered. The court rejected this because the letter was not submitted as an attachment to the first-instance objection and thus failed to meet the strict requirements for introducing new evidence in commercial appeals.
Legislator headnote
AI generatedArticle 496.a paragraph 1 of the Civil Procedure Act; Article 353 paragraph 1 items 1-3; Article 354 paragraph 2; Article 166 paragraph 1: In commercial proceedings, new evidence proposed in an appeal is inadmissible unless the appellant proves they could not have submitted it without their fault before the conclusion of the main hearing.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Pritožnica sama trpi pritožbene stroške.
[JEDRO]
Nedopustno je v pritožbi predlagati dokaze za v postopku pred sodiščem prve stopnje pavšalno zatrjevano reklamacijo opravljenega dela.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane plačilni nalog Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr.št. I Plg 15/94 v celoti v veljavi in toženo stranko obsodilo na povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 40.471,00 SIT.
Zoper tako sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka po svoji pooblaščenki. Uveljavila je vse pritožbene razloge po 1. do 3. tč. 1. odst. 353. čl. ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.
Toženka meni, da je prvostopno sodišče napačno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu ter razsodilo v njeno škodo, ker ni upoštevalo, da je le-ta sodišču poslala dopis, ki ga je dne 22.7.1993 vročila tudi tožeči stranki. V njem pa je točno navedla razloge za reklamacijo. Priglasila je stroške pritožbe.
Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Protispisna je pritožbena trditev, da je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje predložila dopis z dne 22.7.1993, naslovljen na tožečo stranko. V prvostopnem postopku je tožena stranka nasprotovala tožbenemu zahtevku le z navedbo v ugovoru zoper sklep o izvršbi (red. št. 2 spisa), ki jo je prvostopno sodišče pravilno in korektno povzelo, vloga pa je bila sodišču poslana brez prilog, kar je razvidno iz dohodnega žiga Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani z dne 22.2.1994 in popisa spisa. Zato je dopis tožene stranke tožeči stranki, ki ga pritožnica prilaga pritožbi (B2) nedovoljen nov dokaz. V postopku o gospodarskih sporih se namreč med drugim lahko v pritožbi predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti do konca glavne obravnave (glej 1. odst. 496.a čl. ZPP).
Zaradi navedenega in ob protispisni trditvi pritožnice, pritožbeno sodišče tega dokaza ne more upoštevati.
Sodišče druge stopnje je tako spoznalo, da zatrjevani pritožbeni razlog ni podan. Pri preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti je ugotovilo, da je prvostopno sodišče na podlagi ugotovljenih dejstev, tudi z uporabo pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, o tožbenem zahtevku materialnopravno pravilno odločilo in pri tem ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (368. čl. ZPP).
Pritožnica, ki s pritožbo ni uspela, mora svoje pritožbene stroške nositi sama (1. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP).