Appeal dismissed; temporary order application rejected after compulsory settlement procedure commenced. Temporary orders cannot be issued once compulsory settlement begins.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the appeal against the first-instance court's refusal to issue a temporary order. The creditor had filed the request before the compulsory settlement procedure began, but the court correctly denied it after the procedure officially started on February 1, 1999. The court ruled that the specific provision governing compulsory settlement takes precedence over general execution rules because the order was not yet issued by the deadline for the procedure's start.
Legislator headnote
AI generated36. člen ZPPSL; 111. člen ZPPSL; 71. člen ZPPSL: Upon the commencement of a compulsory settlement procedure, applications for temporary orders filed prior to that date are rejected if the order has not been issued by the commencement date, as the specific provisions of the settlement law override general execution rules.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Predlog za izdajo začasne odredbe, vložen pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, se zavrne, če o njem sodišče odloča po začetku postopka prisilne poravnave.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je bil nad toženo stranko začet postopek prisilne poravnave.
Proti sklepu se tožeča stranka pritožuje in uveljavlja vse tri pritožbene razloge ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni utemeljen nobeden izmed uveljavljanih pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka predlog za izdajo začasne odredbe vložila dne 12.7.1998. Ugotovilo je tudi, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 2/99 z dne 1.2.1999 začet postopek prisilne poravnave. Na podlagi teh dveh ugotovitev je z uporabo prvega odstavka 36. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, 67/93 - 52/99, v nadaljevanju ZPPSL) dne 21.7.1999 odločilo, da se predlog za začasno odredbo zavrne. S tem je odločilo, da se ne dovoli izvršba v zavarovanje terjatve.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. 36. člen ZPPSL v celoti ureja pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave v zvezi z izvršilnimi postopki, kamor spadajo tudi postopki zavarovanja terjatev. Zato pritožnik neutemeljeno zatrjuje, da bi bilo treba v tem primeru uporabiti določilo 111. člena ZPPSL v zvezi z 71. členom ZPPSL. Določilo 36. člena ZPPSL je jasno. Po drugem odstavku tega določila se prekinjajo le tiste izvršbe, ki ob dnevu začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom že tečejo. Izvršba pa teče, če je sklep o izvršbi (v konkretnem primeru sklep o začasni odredbi) že izdan do dneva začetka postopka prisilne poravnave. V tem konkretnem primeru pa sklep o predlogu za izdajo začasne odredbe, ki je bil sicer vložen pred dnevom začetka postopka prisilne poravnave, do dneva začetka postopka prisilne poravnave ni bil izdan. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, to je določilo prvega odstavka 36. člena ZPPSL, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
Pritožba tožeče stranke je zato neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZPPSL).
Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP/99 v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).