Court dismisses appeal confirming carrier's freight claim when consignee accepts goods without objection.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Prejemnik je od prevoznika v cestnem prometu prevzel pošiljko, s čemer je vstopil v prevozno pogodbo in je dolžan plačati prevoznino.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki račun za opravljeni prevoz v mednarodnem cestnem prometu v znesku 54.971,00 SIT z zamudnimi obrestmi ter ji povrniti izvršilne stroške.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavi ali pa jo spremeni tako, da za znesek 100 DEM z obrestmi tožbeni zahtevek zavrne.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je po obširno in natančno izvedenem dokaznem postopku dejansko stanje v tej zadevi ugotovilo popolno in pravilno.

Na podlagi vseh ugotovljenih pravno pomembnih dejstev je materialnopravno popolnoma pravilno zaključilo, da je tožena stranka s prevzemom blaga od prevoznika vstopila v prevozno pogodbo, zato je tožeči stranki dolžna plačati zahtevano prevoznino (1. odst. 670. člena ZOR). Sodba prve stopnje ima o tem obširne, prepričljive in pravilne razloge, h katerim pritožbeno sodišče tako v dejanskem kot v pravnem pogledu nima kaj dodati. Že sodišče prve stopnje je odgovorilo toženi stranki, da je dolžna plačati prav vtoževano prevoznino, ker je prevzela od prevoznika pošiljko. Če je mislila, da tolikšne prevoznine ni dolžna plačati, bi lahko v celoti izvršila pravice iz prevozne pogodbe samo, če bi sporno prevoznino položila pri sodišču, kar je v skladu z določbo 2. odst. 670. člena ZOR pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pravilno je toženi stranki tudi obrazložilo, da njen dogovor s špediterjem o višini prevoznine ni pomemben, ker prevoz ni bil opravljen po naročilu tega špediterja.

To bi tožena stranka ob prevzemu blaga od prevoznika lahko ugotovila in nato tudi ustrezno ukrepala. Lahko bi zavrnila prevzem blaga, lahko bi ga prevzela in plačala prevoznino ali pa jo položila pri sodišču. Ker je blago prevzela brez pripomb, mora plačati prevoznino v višini, za katero se je prevoznik po ugotovitvi sodišča prve stopnje dogovoril z naročnikom prevoza.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od upoštevnih pritožbenih razlogov. Zato je na podlagi določbe 368. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napadeno sodbo.

Skladno z določbo 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka s pritožbo, ker z njo ni uspela.