Appeal dismissed; court delivery receipt is public document proving receipt unless proven otherwise.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment confirming a temporary order. The defendant argued the court failed to verify receipt of documents due to missing stamps and an alleged change of address. The court ruled that a signed delivery receipt constitutes a public document proving receipt, and the defendant failed to provide evidence of a new address or that the original address was invalid.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 149. člena ZPP; 1. odst. 230. člena ZPP; 3. odst. 230. člena ZPP: A court delivery receipt signed by the recipient is a public document proving receipt of service; the recipient may only challenge the truth of the stated facts, not the evidentiary weight of the document itself.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Sodne pošiljke se po določbi 1. odst. 149. člena ZPP vročajo ob podpisu vročilnice (povratnice). Gre za listino, ki ima vse elemente javne listine (1. odst. 230. člena ZPP) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (prejem sodnega pisanja). Dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična (3. odst. 230. člena ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa, s katerim je izdalo začasno odredbo.
Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Uveljavljal je pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, posledično pa tudi kršitev zakonskih določb o pravdnem in izvršilnem postopku.
Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Sodne pošiljke se po določbi 1. odst. 149. člena ZPP vročajo ob podpisu vročilnice (povratnice). Gre za listino, ki ima vse elemente javne listine (1. odst. 230. člena ZPP) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (prejem sodnega pisanja). Dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična (3. odst. 230. člena ZPP). Pritožnica bi zato lahko dokazala, da sklepa o izdaji začasne odredbe ni prejela, čeprav vročilnica, pa tudi poizvednica z dne 22.1.1998, izkazujeta nasprotno.
Pritožnici ni mogoče pritrditi, da ima dokazno moč le taka vročilnica, na kateri je tudi odtis (njene) štampiljke. Iz določb ZPP (134. člen) kaj takega ne izhaja.
Pritožnici tudi ni uspelo dokazati, da na naslovu Ulica X, kjer je še vedno, kot sama zatrjuje, njen registrirani sedež, že od konca leta 1996 ne posluje več. Tega gotovo ne izkazuje predložena najemna pogodba, sklenjena med B. in družbo C. d.o.o., saj iz nje ni mogoče razbrati, da je novi najemnik vzel v najem vse poslovne prostore na Ulici X in niti ne, da se pogodba dejansko izvršuje. Pritožnica tudi ni predložila nobenega dokaza za svojo trditev, da naj bi pri Pošti Slovenije izposlovala, da se v času prenehanja njenega najemnega razmerja vsa pisanja vročajo na naslov Ulica Z.
Po povedanem in na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi z določbo 15. člena ZIZ je pritožbo sodišče, ki tudi ni našlo nobenih kršitev materialnega ali procesnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo.