Appeal dismissed because defendant failed to provide facts and evidence to challenge the creditor's claim in the objection.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the defendant's appeal against the first-instance enforcement order, confirming the lower court's decision. The defendant lodged an objection citing extensive business and financial difficulties but failed to state specific facts or submit evidence to refute the creditor's claim. The court ruled that under the Enforcement Act, an objection is inadmissible if it lacks factual grounds and supporting documentation, rendering the defendant's arguments legally insufficient.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; 5. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju: An objection in enforcement proceedings is deemed ungrounded and inadmissible if the debtor fails to state specific facts challenging the claim and provide corresponding evidence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba (ugovor) se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnica v ugovoru ni navedla nobenega dejstva, s katerim bi utemeljeno oporekala obstoju in višini upnikove terjatve, v tej smeri pa tudi ni predložila nobenega dokaza. Zato je njen ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 18.3.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Zoper ta sklep je dolžnica dne 13.7.1999 vložila ugovor, v katerem je obširno obrazložila svoje poslovanje in finančne probleme, ki so ji s poslovanjem nastali.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnice štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba (ugovor) ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžničin ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, morajo biti zanje v ugovoru priloženi tudi dokazi, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je zato neutemeljen. Ugovor dolžnice teh pogojev ne izpolnjuje. Dolžnica namreč v ugovoru ni navedla nobenega dejstva, s katerim bi oporekala obstoju in višini upnikove terjatve; v tej smeri pa tudi ni predložila nobenega dokaza. Zato je njen ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je pritožbo dolžnice z dne 13.7.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi na podlagi 2. odst. 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).