Appeal dismissed because defendant failed to provide relevant facts or evidence to challenge the debt in enforcement proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal against the first-instance enforcement order, confirming the lower court's decision. The defendant argued the debt was based on a purchase rather than a lease but failed to cite specific legal facts or submit supporting evidence. The court ruled that without such substantiation, the appeal was unreasoned and therefore inadmissible under the Enforcement Act.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ: An appeal against an enforcement order is inadmissible if the appellant fails to state relevant facts or provide evidence to substantiate their objection to the creditor's claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba (ugovor) se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnica v ugovoru ni navedla nobenega pravno relevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekala obstoju in višini upnikove terjatve, v tej smeri pa tudi ni predložila nobenih dokazov. Zato je njen ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Zoper ta sklep je dolžnica vložila ugovor. Navedla je, da v zvezi z nabavljenim strojem ve le-to, da se je njen mož dogovarjal z g. B. o odkupu in ne najemu, zato so tudi servisirali in nabavljali toner pri drugih prodajalcih. Nabavna cena tega stroja je bila cca 5.ooo DEM in je bil skoraj v celoti plačan. Navaja še, da je vso dokumentacijo podpisoval mož.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnice štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba (ugovor) ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, morajo biti zanje v ugovoru priloženi tudi dokazi, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ugovor dolžnice teh pogojev ne izpolnjuje. Dolžnica namreč v ugovoru ni navedla nobenega pravno relevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekala obstoju in višini upnikove terjatve, v tej smeri pa tudi ni predložila nobenih dokazov. Zato je njen ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je pritožbo (ugovor) dolžnice z dne 27.9.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.