Appeal dismissed because debtor failed to provide evidence for payment claim under ZIZ Article 53(2).
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's appeal against a first-instance enforcement order based on a notarial deed. The debtor argued the debt was fully paid but submitted no evidence to support this claim as required by law. The court ruled that without proof, the objection was legally unfounded and the original enforcement decision was confirmed.
Legislator headnote
AI generatedArticle 53(2) of the Enforcement and Security Act (ZIZ); Article 62(5) of the Enforcement and Security Act (ZIZ): An objection to enforcement based on a notarial deed must be substantiated with evidence; failure to provide proof renders the objection inadmissible and the enforcement order valid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik za svoje trditve, da je terjatev v celoti plačal, ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje ugovor kot takšen pravilno štelo za neutemeljenega.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 30.10.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Zoper ta sklep je dolžnik dne 17.11.1998 vložil ugovor, v katerem navaja, da so terjatev v celoti plačali in da bodo o tem dobavitelju poslali dokazilo.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba (ugovor) ni utemeljena.
Zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko dolžnik (v roku 8 dni od vročitve) vloži ugovor (prim 2. in 3. odst. 9. člena ZIZ). Vendar pa mora biti ugovor obrazložen (po 2. odst. 53. člena v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Tako mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal povsem neobrazloženo, saj za svoje trditve, da je terjatev v celoti plačal, ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje ugovor kot takšen pravilno štelo za neutemeljenega.
Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je pritožbo dolžnika z dne 17.11.1998 zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.
Določbe ZPP/77 je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).