Appeal dismissed because debtor failed to state facts and submit evidence as required by law.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's appeal against a first-instance enforcement order based on a certificate of authenticity. Although the debtor claimed a clerical error in the document copy and promised to send correct copies later, the court found no specific facts or evidence supporting this objection. The court ruled that without stated facts and accompanying proof, the objection is legally unfounded and must be rejected.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ: An objection in enforcement proceedings is inadmissible if the debtor fails to state the facts justifying the objection and submit supporting evidence, rendering the objection unfounded.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba (ugovor) se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
V skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa kljub temu v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi utemeljeno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve v tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 5.7.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Zoper ta sklep je dolžnik dne 16.7.1999 vložil ugovor, v katerem je navedel, da je pri izpisu dokumentov, ki so bili priloženi, prišlo do pomote in da bo pravilne izpise poslal naknadno.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba (ugovor) ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, morajo biti zanje v ugovoru priloženi tudi dokazi, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa kljub temu v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi utemeljeno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve; v tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je pritožbo (ugovor) dolžnika z dne 16.7.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).