Appeal dismissed; inability to pay is not a valid ground to stop execution under ZIZ Art. 55.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the debtor's appeal against the first-instance court's decision to proceed with enforcement. The debtor argued that their current financial situation prevented payment, but the court held that mere inability to pay does not justify halting execution under Article 55 of the Enforcement and Security Act. Consequently, the court confirmed the first-instance ruling, noting that the debtor failed to provide factual grounds or evidence to substantiate their objection.
Legislator headnote
AI generatedArt. 55 ZIZ; Art. 53(2) ZIZ: The inability to pay is not a valid ground for suspending execution; objections must be substantiated with facts and evidence, otherwise they are deemed unfounded.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ugovora, da dolžnik trenutno ni sposoben plačati, sodišče ne more šteti kot razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55. člena ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v ..., opr. št. Ig 688/97 z dne 18.12.1997, zaradi izterjave zgoraj navedene terjatve.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je upnika že obvestil, da zaradi trenutne finančne situacije ni sposoben plačati. Predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega v skladu z 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je na podlagi 54. čl. ZIZ dolžnikov ugovor obravnavalo kot pritožbo in ugotovilo, da dolžnikova pritožba zoper sklep o izvršbi ni utemeljena. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako navedena dejstva. V kolikor dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljenega.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izterjevana upnikova terjatev temelji na pravnomočnem izvršilnem naslovu, na katerega je sodišče vezano. Dolžnik trdi samo to, da trenutno ni sposoben plačati. Takega ugovora pa sodišče ne more šteti kot razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ugovora ni utemeljil v skladu z 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Ker drugostopno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ in 2. odst. 55. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je pritožbo (ugovor) na podlagi 2.točke 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.