Enforcement appeal dismissed; debtor failed to prove payment and owes interest for late performance.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against the enforcement order, upholding the first-instance decision to execute the debt. The debtor argued that two invoices had been paid while others were not received, but provided no evidence to support these claims. The court ruled that without proof, the debtor's assertions are invalid, and since the debtor admitted owing the dues, they must also pay statutory interest for the delay in fulfilling monetary obligations.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 53. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju: A debtor's objection to enforcement is inadmissible if they fail to substantiate their claims with facts and evidence, and interest remains due for late performance of monetary obligations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.
[JEDRO]
Ker dolžnik za svoje trditve o plačilu dveh računov ni predložil nikakršnih dokazov, sodišče tega dela ugovora ni moglo upoštevati.
Zatrjevano neprejetje računov ni ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ. Ker je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje upniku tudi zamudne obresti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave zgoraj navedene terjatve.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je dva računa že plačal, ostalih računov pa ni prejel in jih zato tudi ni mogel plačati. Plačal jih bo, vendar želi, da se pri obrestih upošteva, da določenih računov ni mogel plačati, ker jih ni prejel.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega v skladu z 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je na podlagi 54. čl. ZIZ dolžnikov ugovor obravnavalo kot pritožbo in ugotovilo, da dolžnikova pritožba zoper sklep o izvršbi ni utemeljena. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako navedena dejstva. V kolikor dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljenega.
Pritožbeno sodišče omenjeno določbo razlaga tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki bi lahko - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik za svoje trditve o plačilu dveh vtoževanih računov ni predložil nikakršnih dokazil, zato glede na zgoraj povedano sodišče tega dela ugovora ni moglo upoštevati.
Glede preostalih računov dolžnik smiselno sam priznava, da upnikova terjatev obstaja in da je ni plačal. Zatrjevano neprejetje računov po oceni pritožbenega sodišča ni upošteven ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, še posebej če upoštevamo, da upnik vtožuje članarino, to je terjatev, ki se plačuje permanentno in periodično. Dolžnik se je moral zavedati, da je dolžan članarino redno plačevati. Ker te svoje obveznosti ni izpolnil v roku (prim. 1. odst. 324. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), dolguje upniku tudi zamudne obresti, saj je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti (1. odst. 277. čl.
ZOR).
Zato sodišče ugotavlja, da dolžnik ugovora ni utemeljil v skladu z 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Ker drugostopno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 365. čl.
Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ in 2. odst.
55. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je pritožbo (ugovor) na podlagi 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.