Appeal dismissed because debtor failed to provide evidence for claims that business premises were transferred to a third party.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against a first-instance enforcement order, confirming the lower court's decision to reject the debtor's objections. The debtor argued that the business premises had been transferred to another company and informed the creditor, but failed to submit any supporting evidence. The court ruled that under the Enforcement Act, such objections are invalid without proof, as the burden of establishing these facts rests entirely on the debtor.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; 5. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju: An objection in enforcement proceedings is deemed ungrounded and inadmissible if the objector fails to provide evidence for the facts asserted, thereby failing to meet the statutory burden of proof.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik v zvezi z ugovornimi navedbami, da je poslovni prostor - trgovino oddal in o tem obvestil upnika, sodišču ni predložil nobenih dokazov. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 17.06.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).
Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da znesek ni točen in je o tem upnika obvestil. Trgovino V... je z dnem 30.06.1998 oddal podjetju P..., kar je upniku takoj sporočil po telefonu in po faksu. Zato zadnji dve fakturi nista njegovi ampak od navedenega podjetja, ki je še vedno v trgovini, kar lahko sodišče preveri.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje.
Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak, po 2. odst. 53. člena ZIZ, neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, vendar kljub opozorilu, v zvezi z ugovornimi navedbami, da je poslovni prostor - trgovino oddal in o tem obvestil upnika, sodišču ni predložil nobenih dokazov. Takega ugovora pa ni moč šteti za obrazloženega. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ).
Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo tudi glede bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na to, da kršitev ni našlo, je pritožbo z dne 23.06.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).