Enforcement objection dismissed for lack of specific facts and evidence under ZIZ Art. 53(2).

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Zahteva dolžnika za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

[JEDRO]

Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da upniku ne dolguje ničesar in da je iz tega razloga predmetna računa po prejemu tudi zavrnil. Dolžnik je sicer navedel dejstva, s katerimi je utemeljeval svoj ugovor, vendar pa so trditve o ugovoru presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Ali dolžnik upniku ne dolguje ničesar zato, ker z upnikom ni bil o poslovnem razmerju, ali pa zato, ker je dolg plačal, dolžnik namreč ni obrazložil. Za svoje trditve, zlasti, da je račune zavrnil, pa dolžnik tudi ni predložil nobenih dokazov, kot to določa 2.odst. 53. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 25.8.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Zoper ta sklep je dolžnik pravočasno vložil ugovor. Navedel je, da upniku iz naslova računov z dne 5.12.1995 in dne 29.1.1996 ni ničesar dolžan. Upnik se je z dolžnikom izvensodno dolgo dogovarjal in takrat hotel od njega prejeti veliko manjši znesek kot ga sedaj predstavlja glavnica. Navaja še, da je navedena računa sicer res prejel, vendar ju je zavrnil, ker tega upniku ni dolžan plačati.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora namreč dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, morajo biti zanje v ugovoru priloženi tudi dokazi, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da upniku ne dolguje ničesar in da je iz tega razloga predmetna računa po prejemu tudi zavrnil. Dolžnik je sicer navedel dejstva, s katerimi je utemeljeval svoj ugovor, vendar pa so trditve v ugovoru presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Ali dolžnik upniku ne dolguje ničesar zato, ker z upnikom ni bil v poslovnem razmerju, ali pa zato, ker je dolg plačal, dolžnik namreč ni obrazložil, za svoje trditve, zlasti, da je račune zavrnil, pa dolžnik tudi ni predložil nobenih dokazov, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da je ugovor neobrazložen.

Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 15. členom ZIZ in zadnjim odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je pritožbo dolžnika z dne 15.7.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi 15. členom ZIZ potrdilo.

Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam nositi pritožbene stroške (1. odst. 166. člena ZPP/77 v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP/77 in 15. členom ZIZ).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).