Appeal dismissed because debtor failed to provide evidence for claims under enforcement law provisions.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's objection and upheld the first-instance enforcement order based on a notarial deed. The debtor argued the debt was fully paid but failed to submit any evidence to support this claim as required by law. Consequently, the court ruled that the objection was unproven and the enforcement proceeding remained valid.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ: An objection to an enforcement order based on a notarial deed must be substantiated with evidence; failure to provide proof renders the objection inadmissible and the original order stands.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba (ugovor) se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik za svoje navedbe v ugovoru ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje ugovor pravilno štelo za neutemeljenega.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 4.12.1998 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Zoper ta sklep je dolžnik dne 16.12.1998 vložil ugovor, v katerem navaja, da je bila terjatev v celoti plačana.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega (2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba (ugovor) ni utemeljena.
Zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko dolžnik (v roku 8 dni od vročitve) vloži ugovor (prim. 2. in 3. odst. 9. člena ZIZ). Vendar pa mora biti ugovor obrazložen (2. odst. 53. člena v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Tako mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal povsem neobrazloženo, saj za svoje navedbe ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje ugovor pravilno štelo za neutemeljenega.
Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je pritožbo (ugovor) dolžnika z dne 16.12.1998 zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).