Court dismisses debtor's objection to enforcement order for failing to provide evidence of interest calculation errors.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Dolžnik v ugovoru zatrjuje, da do vložitve predloga za izvršbo ni prejel obračunov obresti in jih zato ni mogel pregledati in preveriti ter doseči z upnikom dogovora o plačilu. Te trditve bi bile v morebitni pravdi za odločitev o terjatvi irelevantne, saj dolžnik upnikovemu izračunu obresti sploh ne nasprotuje niti po temelju niti po višini, in tudi ne predlaga drugačnega izračuna. Kar se tiče same uveljavljene terjatve, je zato dolžnikov ugovor brez razlogov.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 28.6.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Zoper ta sklep je dolžnik dne 12.7.1999 vložil ugovor. Navedel je, da ugovarja iz razloga, ker obračunov obresti ni prejel pred vložitvijo tožbe (pravilno predloga za izvršbo), tako da jih ni mogel pregledati in preveriti njihove pravilnost, oziroma z medsebojnim dogovorom z upnikom doseči sporazuma o plačilu.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. čkena ZIZ. Po tej določbi mora namreč dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, morajo biti zanje v ugovoru priloženi tudi dokazi, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Dolžnik v ugovoru zatrjuje, da do vložitve predloga za izvršbo ni prejel obračunov obresti in jih zato ni mogel pregledati in preveriti ter doseči z upnikom dogovora o plačilu. Te trditve bi bile v morebitni pravdi za odločitev o terjatvi irelevantne, saj dolžnik upnikovemu izračunu obresti sploh ne nasprotuje niti po temelju niti po višini, in tudi ne predlaga drugačnega izračuna. Pritožbeno sodišče še dodaja, da iz povratnice na listovni številki 2 izhaja, da je dolžnik obračune obresti prejel dne 2.7.1999, zato je do vložitve ugovora dne 12.7.1999 imel na voljo dovolj časa, da jih pregleda in preveri ter sklene z upnikom dogovor o plačilu, pa kljub temu tega ni storil. Kar se tiče same uveljavljene terjatve, je zato dolžnikov ugovor brez razlogov. Zato ga je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za neobrazloženega.

Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90 - v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 1. odst.

498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP/99) v zvezi s 15. členom ZIZ in zadnjim odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je pritožbo dolžnika z dne 12.7.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 1. odst. 498. člena ZPP/99 in 15. členom ZIZ potrdilo.