Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 935/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CPG.935.99 AI generated

Court dismisses appeal against enforcement order, ruling default interest applies by law without special agreement.

Case Number VSL sklep II Cpg 935/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court in Ljubljana dismissed the appeal against a first-instance enforcement order, confirming the creditor's right to default interest. The debtor argued for interest reduction based on financial hardship but failed to provide relevant facts or evidence to support their claim. The court ruled that default interest is statutory and does not require a specific agreement, rendering the debtor's objection unfounded and unproven.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri; Default interest accrues by law upon debtor's delay without the need for a specific agreement, and an objection lacking factual basis and evidence is deemed unreasoned and inadmissible.

Keywords

AI generated
enforcement proceedings default interest statutory interest unreasoned objection burden of proof enforcement order legal default

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.10.1999 dalje do plačila.

[JEDRO]

Zamudne obresti v višini, kot je določena z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, pripadajo upniku v primeru dolžnikove zamude že na podlagi zakona, zato poseben dogovor ni potreben. Glede na to, da dolžnik ni navedel drugih pravnorelevantnih dejstev s katerimi bi ugovor utemeljil, je ugovor neobrazložen in zato neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 28.05.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno in v celoti ugovarjal.

Navedel je, da je upnik izkoristil njegovo težko materialno stanje, v katerem se je znašel zaradi splošnih gospodarskih razmer, politike in svojih dolžnikov, ki so v stečaju. Navedel je tudi, da namerava upnikov dolg poravnati takoj, ko bo to mogoče in predlagal znižanje obresti, ki so zaračunane, čeprav niso bile dogovorjene.

Sodišče prve stopnje je upnika dne 30.06.1999 z dopisom pozvalo, da na ugovor odgovori in ga pri tem opozorilo na posledice po 1. odst. 58. člena ZIZ.

Upnik je na ugovor pravočasno odgovoril. Navedel je, da je ugovor dolžnika neutemeljen, saj ta ni navedel dejstev in ni predložil dokazov, s katerimi bi ga utemeljil. Predlagal je, da sodišče ugovor pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje.

Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak neutemeljen. Dolžnik v ugovoru ni oporekal obstoju terjatve temveč le njeni višini. Predlagal je znižanje terjatve za obresti, ki jih je upnik zaračunal, čeprav niso bile dogovorjene. V skladu z določilom 277. člena Zakona o obligacijskih razmerjih dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje upniku poleg glavnice še zamudne obresti. Iz navedenega tako izhaja, da zamudne obresti v višini, kot je določena z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, pripadajo upniku v primeru dolžnikove zamude že na podlagi zakona in zato poseben dogovor ni potreben.

Glede na to, da dolžnik ni navedel drugih pravnorelevantnih dejstev, s katerimi bi svoj ugovor utemeljil, je njegov ugovor neobrazložen in je zato, kot je bilo že zapisano, neutemeljen.

Sodišče druge stopnje pa ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere poleg pravilne uporabe materialnega prava pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.

Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da je sodišče prve stopnje upnika pozvalo, da na ugovor dolžnika odgovori in ga ob tem opozorilo na pravne posledice molka (1. odst. 58. člena ZIZ), je sodišče druge stopnje upniku v skladu z Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju - ZST) kot potreben strošek pritožbenega postopka (5. odst. 38. člena ZIZ) priznalo plačano sodno takso v znesku 1.500,00 SIT (tarifna številka 1/3 ZST).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).