Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep Kp 456/99 ECLI:SI:VSKP:1999:KP.456.99 AI generated

Appeal dismissed; appeal court voided first instance judgment for missing crime time in verdict under ZKP.

Case Number VSK sklep Kp 456/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court voided the first instance judgment on its own motion due to a critical procedural flaw. The lower court failed to specify the time of commission for the charged crimes, rendering the verdict unintelligible and unreviewable. Consequently, the appeal court ordered a new trial to correct this omission.

Legislator headnote

AI generated

11. tč. 1. odst. 371. člena ZKP; The omission of the time of commission of a crime in the verdict constitutes a fundamental procedural violation that renders the judgment unintelligible and voidable on its own motion.

Keywords

AI generated
procedural violation time of commission voidable judgment own motion new trial ZKP 371 unintelligible verdict

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ob reševanju pritožbe okrožnega državnega tožilca se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Nujen sestavni del opisa vsakega kaznivega dejanja je tudi čas storitve kaznivega dejanja. V kolikor opis kaznivega dejanja časa storitve le-tega ne vsebuje, je s tem podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. člena ZKP, saj je izrek v tolikšni meri nerazumljiv, da ga ni mogoče preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega D.Š. spoznalo za krivega kaznivih dejanj kršitve nedotakljivosti stanovanja po 1. odst. 152. čl. in lahke telesne poškodbe po 1. odst.

133. čl. KZ. Po 50. čl. Kazenskega zakonika je sodišče obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za kaznivo dejanje kršitve Nedotakljivosti stanovanja po 1. odst. 152. čl. KZ določilo kazen dveh mesecev zapora in za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe na podlagi 1. odst. 133. čl. KZ prav tako kazen treh mesecev zapora, nakar je obdolžencu na podlagi 47. čl. KZ izreklo enotno kazen treh mesecev zapora, za katero je sklenilo, da ne bo izvršena, če obdolženec v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po 1. odst. 95. čl. ZKP je sodišče sklenilo, da je obdolženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. tč. 2. odst. 92. čl. ZKP ter na 30.420,00 SIT odmerjeno povprečnino, medtem ko je na podlagi 2. odst. 105. čl. ZKP oškodovanca D.P. in A.R. z njunima premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pravdo.

Zoper to sodbo se zaradi odločbe o kazenski sankciji, tedaj pritožbenega razloga po 4. tč. 370. čl. v zvezi s 1. odst. 374. čl.

ZKP pritožuje okrožni državni tožilec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženemu D.Š. sicer v okviru že določene pogojne obsodbe izreče daljšo enotno kazen.

Izpodbijano sodbo je bilo ob reševanju pritožbe okrožnega državnega tožilca razveljaviti po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Ta kršitev je absolutne narave in ima že sama po sebi za posledico razveljavitev grajane sodbe. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je izrek v tolikšni meri nerazumljiv, da ga ni mogoče preizkusiti. Nujen sestavni del vsakega opisa kaznivega dejanja je tudi čas izvršitve kaznivega dejanja, ki ga tako opis kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po 1. odst. 152. čl. KZ, kakor tudi tisti, ki se nanaša na lahko telesno poškodbo po 1. odst. 133. čl. KZ v grajani sodbi ne vsebuje. Čas izvršitve kaznivega dejanja je pomembna okoliščina, saj je od njega odvisna na primer uporaba kazenskega zakona, čas izvršitve kaznivega dejanja pa je odločilen tudi za začetek roka za zastaranje kazenskega pregona.

Glede na to, da čas storitve kaznivih dejanj v izpodbijani sodbi ni naveden, je izrek v tolikšni meri nerazumljiv, da ga ni mogoče preizkusiti, s tem pa je podana tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP.

Glede na vse navedeno je bilo tedaj na podlagi 1. odst. 392. čl. ZKP izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti razveljaviti. Pritožbeno sodišče bo v ponovnem sojenju omenjeno pomanjkljivost moralo odpraviti, prav tako pa tudi pretehtati pritožbene navedbe okrožnega državnega tožilca v zvezi z uporabo določbe 2. tč. 2. odst. 47. čl.

KZ.

Odločitev pritožbenega sodišča je v korist obdolženega D.Š. zato izrek o stroških pritožbenega postopka na podlagi 2. odst. 98. čl.

ZKP kot nepotreben odpade.