Appeal allowed; partition of property already divided by settlement cannot be subject to legal partition proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal and set aside the first-instance decision, remanding the case for retrial. The appellant argued that the court lacked complete data on the estate's scope and that parcel boundaries were altered without consent to disadvantage her share. The court ruled that the appeal was justified because the first-instance judgment violated procedural rules by failing to establish the factual basis for the partition. Consequently, the court held that property already divided through a settlement cannot be the subject of a legal partition action, limiting the scope to executing the settlement agreement.
Legislator headnote
AI generatedčlen 37 ZNP; člen 1354 ZPP: Property already divided by settlement cannot be the subject of legal partition proceedings; only execution of the settlement is permissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi, zato se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
[JEDRO]
Predmet delitve v nepravdnem postopku ne morejo biti nepremičnine, ki so že razdeljene s poravnavo. Gre lahko le za izvršitev poravnave v izvršilnem postopku.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se nepremično premoženje strank nepravdnega postopka sestoji iz parc.št.
... z.k. telo .., vl.št. ...k.o. ..., II in III, ki je v solasti M.V.
do 1/10-tine in L.M. do 9/10-tin; parc.št...., ... z.k. telo..5, vl.št. ....k.o. ..., ki je v solasti R.M., M.V.,L.M. in G.B, vsake do 1/10-tine in E.C. do 6/10-tin; parc.št...z.k. telo .. vl.št. ...k.o.
.. ki je v solasti vseh nepravdnih strank, vsake do 2/10-tin; parc.št. ..., ...,... z.k. telo ... vl.št. ....k.o. , ki je v solasti vseh nepravdnih strank, vsake do 2/10-tin; parc.št. ...in ... z.k.
telo ..., vl.št. .... k.o. I.. ki je v solasti vseh nepravdnih strank, vsake do 2/10-tin; parc.št....., z.k. tel.. 6, vl.št. ...k.o.
..., ki je v solasti nepravdnih strank in sicer R.M. M.V, L.M. in G.B. vsake do 1/10-tine ter E.C. do 6/10-tin. Te nepremičnine je v naravi razdružilo tako, da prejmejo v izključno last in posest M.V.
parc.št. ....., D.R. parc.št. ..., E.C. parc.št. ....,..., in ...
G.B. parc.št. ....in ... ter L.M. parc.št. ..., ... in ... Po pravnomočnosti tega sklepa lahko vsaka stranka predlaga vpis spremembe lastništva v zemljiški knjigi v skladu s tem sklepom. Glede stroškov postopka pa je sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.
Zoper ta sklep se je pritožila nasprotna udeleženka M.V. po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da sodišče pri odločanju ni imelo popolnih podatkov o obsegu celotne solastnine, ki je predmet razdružitve. Predlagateljice so brez soglasja nasprotne udeleženke spreminjale površine in oblike parcel, ki so v solasti, da bi nasprotno udeleženko prikrajšali na deležu, ki bi ji šel na stavbnem zemljišču. Nasprotna udeleženka zahteva, da se vzpostavi takšno stanje kot je bilo, kajti šele nato bo možna pravična delitev solastnine. Takšna kot je sedaj je nasprotni udeleženki vsiljena z nezakonitim postopanjem geometra. Prav tako je nasprotna udeleženka zahtevala, da sodišče počaka z odločitvijo do vzpostavitve prvotnega katastrskega stanja spornih parcel 155 in 1078 ter ostalih ter nato odloči o razdružitvi.
Pritožba je utemeljena.
Pri izdaji izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP, ker sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ga ne da preizkusiti. Samo naštevanje listin, ki jih je sodišče vpogledalo, ne da bi te ocenilo, pa ne pove ničesar, še manj pa slicevanje na 122. čl. ZNP, če sodišče v skladu s temi zakonskimi določili sploh ni odločalo. Že zaradi teh kršitev je pritožbeno sodišče moralo izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje prvenstveno pazi, da ne bo v nadaljevanju tega postopka zagrešilo kakršnihkoli kršitev postopka, da bo sklep, ki ga izda tudi primerno obrazložilo tako, da bo mogoč preizkus razlogov. Predvsem pa mora najprej ugotoviti katero premoženje strank nepravdnega postopka je predmet delitve. Če je bilo premoženje pravdnih strank že deljeno, potem ne more biti več predmet te delitve, enako tudi ne tisto premoženje, ki je bilo s poravnavo med strankama razdeljeno. Gre lahko za izvršitev poravnave, ki pa ni predmet nepravdnega postopka ampak predmet izvršilnega postopka. Šele takrat, ko bo jasno katere nepremičnine so predmet delitve in o katerih ni spora, saj v pritožbi nasprotna udeleženka omenja spornost določenih parcel, pa bo potrebno te razdeliti ob uporabi določb 118 in naslednjih ZNP.