Default judgment upheld when debtor merely disputes debt without denying underlying business relationship or evidence.
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the debtor's appeal, confirming the first instance court's enforcement order based on a reliable interest statement. The debtor argued against the collection but failed to deny the existence of the business relationship or provide specific factual grounds or evidence. Consequently, the court ruled that the objection was unfounded because the detailed interest statements were verifiable and the debtor's lack of denial regarding the underlying contract precluded a successful challenge.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Če temelji predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine na obračunih zamudnih obresti, v katerih so natančno specificirani računi, glavnice, datumi zapadlosti v plačilo in datumi plačil, je ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi neutemeljen, v kolikor dolžnik v njem izraža zgolj svoje nestrinjanje z izterjavo, ne zanika pa poslovnega razmerja z upnikom.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnika se kot neutemeljena zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Če temelji predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine na obračunih zamudnih obresti, v katerih so natančno specificirani računi, glavnice, datumi zapadlosti v plačilo in datumi plačil, je ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi neutemeljen, v kolikor dolžnik v njem izraža zgolj svoje nestrinjanje z izterjavo, ne zanika pa poslovnega razmerja z upnikom.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 250.937,90 SIT s p.p. in stroškov postopka v znesku 31.352,00 SIT, z rubežem denarnih sredstev na dolžnikovem žiro računu in z rubežem, cenitvijo ter prodajo dolžnikovih premičnin.
Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje posredovalo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi; v slednji navaja, da se z izterjavo ne strinja, ker da je terjatev neutemeljena.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik s svojim ugovorom ni postopal po 2. odst. 53.čl. ZIZ, in ni navedel dejstev, s katerimi ga utemeljuje in ni predložil nobenih dokazov; mimo pavšalne navedbe, da se ne strinja z izterjavo, ni navedel ničesar, ravno tako ni zanikal obstoja poslovnega razmerja z upnikom. Glede na to je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno štelo njegov ugovor za neutemeljen in ga po določilu 5. odst. 62.čl. ZIZ poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Po drugi strani je upnik predlogu za izvršbo priložil šest obračunov obresti, v katerih je točno navedel številke računov, zneske po računih, datume zapadlosti v plačilo in datume plačil, tako da ni dvoma v verodostojnost predloženih listin. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.