Enforcement objection dismissed for lack of evidence regarding account rejection and claim filing.
Legislator summary
AI generatedThe second-instance court dismissed the debtor's appeal against an enforcement order requiring payment of 38,621.00 SIT plus interest and costs. The debtor argued that the creditor's account was rejected due to a processing error and that the error was claimed, but provided no supporting evidence. The court ruled that the debtor bears the burden of proof for these assertions and, lacking documentary proof, the objection was deemed unfounded and the original enforcement decision confirmed.
Legislator headnote
AI generateds. 103 Zakona o izvršbi in zavarovanju; If a debtor raises an objection to an enforcement order based on a rejected account or a claimed error without submitting evidence, the objection is considered unreasoned and inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnika se zavrne kot neutemeljena in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, navaja, da je račun zavrnil in blago reklamiral, ne da bi priložil o tem ugovoru kakšne dokaze, je tak ugovor neobrazložen in neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje naložilo dolžniku, da v roku 8 dni po vložitvi sklepa upniku poravna znesek 38.621,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški, ki jih je odmerilo na 16.518,00 SIT in obenem dovolilo zoper dolžnika za izterjavo teh zneskov izvršbo z rubežem razpoložljivega dobroimetja na računih dolžnika in s prenosom tega dobroimetja v korist žiro računa upnika.
Zoper ta sklep je ugovarjal dolžnik, njegov ugovor pa je sodišče prve stopnje posredovalo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Dolžnik je v ugovoru navajal le, da je račun upnika zavrnil, ker je bila pri plastifikaciji narejena napaka, zaradi katere je dolžnik utrpel škodo.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba ugovor dolžnika, ki ga sedaj pritožbeno sodišče obravnava kot pritožbo, dejansko šteti za neobrazloženega in s tem neutemeljenega. Trditev, da je dolžnik račun zavrnil, bi moral dokazati dolžnik sam, glede tega pa ugovoru ni priložil nobenih dokazov. Podobno velja glede trditve, da je upnik pri opravi storitve napravil napako, saj bi moral dokaz, da je napako reklamiral, predložiti dolžnik sam. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.