Appeal against conviction for minor bodily injury dismissed due to sufficient reasoning on injury cause and victim's vulnerability.

Pritožba okrožnega državnega tožilca se kot neutemeljena zavrne in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na navedbe v izpodbijani sodbi, da je bil oškodovanec v času storitve kaznivega dejanja star 73 let in skoraj slep, je ob izkazani nagnjenosti do nasilnega reševanja konfliktnih situacij pri obdolžencu na dlani, to pa kaže tudi celovito branje razlogov grajane sodbe, da bi obdolženec oškodovancu kaj lahko prizadejal tudi hude telesne poškodbe, še posebej glede na to, da so bile brce in udarci s palico usmerjeni predvsem v oškodovančevo glavo oz. predel obraza, tako kakor je to razvidno iz medicinske dokumentacije, na katero se v razlogih sodbe sklicuje prvostopno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je prvostopno sodišče obdolženega M.I.

spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 2. v zvezi s 1. odst. 133. čl. KZ. Po določbi 50. čl. KZ je obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je na podlagi 2. odst. 133. čl.

KZ določilo kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta.

Po 1. odst. 95. čl. ZKP je obdolžencu naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. tč. 2. odst. 92. čl. ZKP, za katere je sklenilo, da bodo odmerjeni s posebnim sklepom in na 30.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

Zoper to sodbo se pravočasno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. v zvezi s 1. odst.

370. čl. ZKP pritožuje okrožni državni tožilec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba okrožnega državnega tožilca ni utemeljena.

S pritožnikom se ni mogoče strinjati, ko uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Okrožni državni tožilec ugotavlja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oz. da sodišče prve stopnje ni obrazložilo nevarnosti sredstva in načina, s katerim so bile oškodovancu prizadejane poškodbe. V razlogih sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje predvsem na izpovedbo priče P.M. in na izvedensko mnenje, kjer je slednji navedel, da ni mogoče, da bi se oškodovanec poškodoval pri padcu na obraz. Prav tako je iz dela izvedenskega mnenja, ki ga v razlogih povzema sodišče prve stopnje razvidno, da so poškodbe pri L.P. morale nastati po delovanju sile na obraz, kar je lahko bilo delovanje s palico kot trdim predmetom, večkrat po obraznem delu glave, čemur odgovarjajo tudi številne sledi udarcev po glavi. Sodišče nadalje v razlogih sodbe navaja tudi tisti del izpovedbe priče P.M., kjer je slednji ob obisku pri oškodovancu izvedel, da ga je obdolženec pretepel s palico in obrcal. Glede na nadaljnje navedbe v izpodbijani sodbi, da je bil oškodovanec v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja star 73 let in skoraj slep, je ob siceršnji izkazani nagnjenosti do nasilnega reševanja konfliktnih situacij, pri obdolžencu na dlani, to pa pokaže nenazadnje tudi celovito branje razlogov izpodbijane sodbe, da bi obdolženec oškodovancu kaj lahko prizadejal tudi hude telesne poškodbe, še posebej upoštevaje dejstvo, da so bili obdolženčevi udarci usmerjeni predvsem v oškodovančevo glavo oz. predel obraza, tako, kakor je to razvidno iz medicinske dokumentacije, na katero se v razlogih izpodbijane sodbe sklicuje prvostopno sodišče. Razlogi, ki jih je prvostopno sodišče navedlo v potrditev svojih dejstvenih sklepov v zvezi s sredstvom in načinom nastanka oškodovančevih poškodb, so tedaj po oceni pritožbenega sodišča v zadostni meri podani, tako, da je pritožba okrožnega državnega tožilca neutemeljena.

Preizkus izpodbijane sodbe, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v mejah iz 383. čl. ZKP nepravilnosti, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti ni pokazal, tako, da je bilo na podlagi 1. odst.

391. čl. ZKP pritožbo okrožnega državnega tožilca kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.