Legislator Case Law & Legislation
VSK sodba Cpg 218/99 ECLI:SI:VSKP:1999:CPG.218.99 AI generated

Insurance subrogation claim dismissed because the insured failed to pay the premium, terminating coverage before the accident.

Case Number VSK sodba Cpg 218/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the insurer's subrogation claim against the insured driver for damages paid after a traffic accident. The court found that although the driver had registered the vehicle, the insurance policy was formally cancelled because the premium was never paid. Consequently, the insurer had no obligation to indemnify the driver, rendering the claim for reimbursement invalid.

Legislator headnote

AI generated

913.1. ZOR; 11. AO-90: If the insurance premium is not paid as agreed, the insurer's obligation to pay indemnity does not commence, and the insured cannot claim subrogation for damages occurring while coverage was not active.

Keywords

AI generated
subrogation claim insurance premium policy cancellation indemnity obligation traffic accident ZOR provision coverage termination

Cited Legislation

AI generated
913.1. ZOR
11. AO-90
AI generated
Sodba in sklep II Ips 340/2005
Insurance claim dismissed; driver failed to prove no causal link between alcohol and accident.
VSRS sodba II Ips 165/2013
Insurance contract obligation to reimburse third-party driver's liability is governed by the insurance policy terms.
VSK sodba Cpg 271/2015
Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 97.163,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.2.2013 dalje in znesek 14.729,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.3.2013 dalje (zato je oba izvršilna sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani obdržalo v dajatvenem delu tudi v veljavi (1)), ker se je postavilo na stališče, da je za prometno nesrečo, ki se je dne 7.10.2007 zgodila na regionalni cesti P.- I., in v kateri je bilo udeleženih več vozil, izključno odgovoren zavarovanec tožene stranke (G.M.). Tožeča stranka je oškodovancem (tretjim osebam) izplačala odškodnine v nesporni višini 111.892,58 EUR, za katere utemeljeno zahteva na podlagi drugega odstavka 188. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) regres od tožene stranke. Pred tem se je prvostopenjsko sodišče postavilo v zvezi z zastaralnim ugovorom tožene stranke na stališče, da se začetek in dolžina zastaralnega roka regresnega zahtevka zavarovalnice določa po zastaralnem roku terjatve, v katero vstopa zavarovalnica (šesti odstavek 357. člena OZ), tako da začne zastaranje regresnega zahtevka teči po izplačilu odškodnine, za zastaranje pa velja splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ. Na podlagi tega je ugotovilo, da ugovor zastaranja ni utemeljen.
Sodba II Ips 906/93
Supreme Court rejects appeal; driver without owner's permission cannot trigger spousal exclusion clause.
Sodba II Ips 663/2001
Insurance recovery right not limited by policy; appeal dismissed due to lack of statutory cap.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je tožena stranka zaradi neplačila premije odstopila od zavarovalne pogodbe, ni utemeljen regresni zahtevek tožeče stranke (zavarovalnice) za izplačano odškodnino.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je ta uveljavljala od tožene stranke plačilo zneska 565.662,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.11.1993 do plačila in povrnitev pravdnih stroškov. Ugotovilo je, da regresni zahtevek tožeče stranke do tožene stranke v navedeni višini na podlagi 939.čl. ZOR ni utemeljen, ker je povzročitelj prometne nezgode z dne 3.8.1993 sicer sklenil s tožečo stranko pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, vendar je bila ta razvezana še pred škodnim dogodkom.

Proti navedeni sodbi je tožeča stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je šlo pri dne 25.9.1992 sklenjeni pogodbi za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti v smislu 90. čl. Zakona o temljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, smisel tega zavarovanja pa je varstvo oškodovancev. Zato se registracija motornega vozila in podaljšanje registracije opravi šele potem, ko se organu, pristojnem za registracijo, predloži dokaz o sklenjeni tovrstni zavarovalni pogodbi. To se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru in pooblaščena oseba tožene stranke je potrdila, da je bila premija plačana. Stališče sodišča, da je bila pogodba razvezana s tem, da je zastopnik tožene stranke izvode police prečrtal in nanje napisal "stornirano", o tem pa ni obvestil nikogar razen zavarovalnice, je zmotno. Poleg tega bi glede na namen obveznega zavarovanja tudi zavarovalna pogodba morala biti razvezana s pisnim sporazumom, v obravnavanem primeru pa takšnega sporazuma sploh ni bilo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi dejansko stanje glede vseh bistvenih okolnosti pravilno in popolno ugotovilo in nanj tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti zatrjevane bistvene kršitve določb postopka, niti drugih takšnih kršitev, ki bi jih pritožbeno sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti.

Pravno pomembna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje so: da je bila dne 25.9.1992 sklenjena zavarovalna pogodba; da zavarovalna premija po navedeni pogodbi ni bila plačana, zaradi česar je bila zavarovalna polica s strani tožene stranke dne 28.9.1992 stornirana in zavarovalna pogodba razvezana; da se je dne 3.8.1993 pripetila prometna nezgoda, v kateri je bilo poškodovano vozilo, last zavarovanca tožeče stranke; da je slednja svojemu zavarovancu izplačala odškodnino iz naslova materialne škode, v tej pravdi pa uveljavlja regresni zahtevek od tožene stranke. Te dejanske ugotovitve tudi po oceni pritožbenega sodišča omogočajo zaključek, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen. Pomembna v tej zadevi je ugotovitev sodišča prve stopnje, da zavarovalna premija v obravnavanem primeru ni bila plačana. Do takšne ugotovitve je sodišče prišlo tako na podlagi zaslišanja priče E.P., kot tudi na podlagi spiska št. 250, iz katerega je razviden "storno" sporne police.

Navedena okoliščina o neplačilu premije pa ima posledice po 1.odst. 913.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki določa, da v primeru, ko je dogovorjeno, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno odškodnino ali vsoto, naslednji dan po vplačilu premije.

Podobno in po vsebini nekoliko natančnejše določilo vsebujejo tudi Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO-90), ki v 11. čl. določajo, da se obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe prične po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija. Upoštevaje navedeno, je tožena stranka veljavno odstopila od pogodbe na podlagi 1. odst. 913.čl. ZOR, ker premija ni bila plačana. Okoliščina, na katero se sklicuje pritožba, in sicer da je na podlagi sporne zavarovalne pogodbe zavarovanec pri pristojnem organu za registracijo vozil, lahko podaljšal registracijo vozila, ter da se je to vozilo vodilo kot veljavno zavarovano vse do 11.9.1993, za obravnavano zadevo ni upoštevna, saj ne spremeni ugotovitve, da premija dejansko ni bila plačana, zaradi česar obveznost zavarovalnice - tožene stranke - ni pričela teči. Tudi ni res, da tožena stranka o tem ni obvestila nikogar, saj je temu nasprotno sodišče na podlagi dopisa z dne 30.9.1993 in iz izpovedi zaslišane priče ugotovilo, da je pristojni občinski organ o tem bil obveščen in je izvod police tudi vrnil.