Erecting an alternative access road does not terminate an easement if the original path remains necessary for the dominant land. The appeal was dismissed as the lower court correctly found the easement still needed. The court rejected the claim that the new road rendered the easement obsolete.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the plaintiff's claims to terminate an easement and stop its use. The plaintiff argued that constructing a new public road access satisfied their needs, but the court found the new road insufficient to resolve their access issues. Consequently, the court ruled that the original easement remained necessary and the lower court correctly applied the relevant property law provisions.
Legislator headnote
AI generatedZakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): The creation of an alternative access route does not automatically extinguish an easement if the dominant tenement still requires the original servient passage for its use.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbo se zavrne kot neutemeljeno in zato p o t r d i sodbo sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dejstvo, da si je lastnik gospodujočega zemljišča uredil dodaten dostop do svoje nepremičnine, ne pomeni razloga za prenehanje stvarne služnosti poti, če služnostna pot ni postala nepotrebna.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugotovitveni tožbeni zahtevek, da je stvarna služnost poti za hojo in vožnjo z vozili tožene stranke v korist gospodujočega zemljišča, po severnem delu tožničinega služečega zemljišča kot nepotrebna prenehala; zavrnilo pa je tudi prepovedni tožbeni zahtevek glede nadaljnje rabe navedene poti.
Tožeča stranka se pritožuje proti navedeni sodni odločbi in smiselno zatrjuje pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče prve stopnje naj bi sicer pravilno povzelo dokaze in določila Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki urejajo služnost stvari, zmotno pa naj bi ugotovilo, da tožena stranka še vedno potrebuje služnostno pot kljub temu, da je za potrebe svoje dejavnosti uredila drug dostop z javne ceste.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva. Tako je ugotovilo tudi dejstvo, da tožena stranka še vedno potrebuje sporno pot, ker z novozgrajeno potjo ni zadovoljivo rešila problema dostopa do svoje nepremičnine. To dejstvo med drugim izhaja tudi iz izpovedbe prve tožnice, ki je bila zaslišana na naroku za glavno obravnavo dne .... Zaradi tega niso podane predpostavke, ki jih predpisuje 2. odst. 58. čl. ZTLR in je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Pri tem tudi ni zagrešilo takšnih kršitev določb pravdnega postopka, da bi jih moralo pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je, pri odločanju o pritožbi, uporabilo določbe 368. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP).