Appeal dismissed; late fee waiver request rejected as case already legally concluded.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of a fee waiver request filed after the legal proceedings concluded. The plaintiff argued for fee exemption based on personal circumstances, but the court found the request untimely since the case was final on September 3, 1998. The court ruled that a waiver request filed after the case's conclusion could not retroactively affect the final judgment or validly waive fees incurred prior to that date.
Legislator headnote
AI generatedčlen 14/1 Zakona o sodnih taksah; člen 365/2 ZPP: A request for fee waiver filed after the legal proceedings have concluded is inadmissible and cannot retroactively waive fees incurred before the case became legally final.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje p o t r d i .
[JEDRO]
Po pravnomočno končanem pravdnem postopku ni več mogoče predlagati oprostitve plačila sodnih taks.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljičin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je vložila po končanem pravnomočnem pravdnem postopku in po prejemu opomina za plačilo sodne takse, pritožbo in opomin.
Zoper takšen sklep se je predlagateljica, tožnica, pravočasno laično pritožila. V pritožbi ne uveljavlja izrecno nobenega od pritožbenih razlogov po čl. 338/I ZPP (Ur. list RS, št. 26/99), smiselno uveljavlja razlog nepravilne uporabe materialnega prava ter pritožbeno navaja, da je sklep pristranski. Navaja, da ni direktorska hči in da zato ne more uveljaviti svoje pravice.Prosi, da dobi te stroške povrnjene od tožene stranke in da se postopek čimpreje konča.
Pritožba ni utemeljena.
Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu z določilom čl.
350/II ZPP je sodišče ugotovilo, da se bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz točke 1., točke 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. iz II. odstavka čl. 339 ZPP, na kar mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti sodišču prve stopnje ni pripetila.
Po izdaji sodbe Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 250/98 z dne 3. 9. 1998, ki jo je prejela takratna pooblaščenka tožnice, odvetnica M.
K. dne 15. 10. 1998, je prejela pooblaščenka odvetnice še nalog - opomin za plačilo sodne takse za sodbo v znesku 9.450,00 SIT, za pritožbo 18.900,00 SIT ter opominsko takso v znesku 2.700,00 SIT, v skupnem znesku torej 31.050,00 SIT. Zaradi prenehanja opravljanja odvetniške prakse, je pooblaščenka, odvetnica, o tem obvestila svojo pooblastiteljico, tožnico, ki pa je dne 7. 12. 1998 vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Takšnemu predlogu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ob pravilni uporabi določbe čl. 14 Zakona o sodnih taksah (Ur. list SRS, št. 1/90) ter čl. 4 in čl. 5 istega zakona, pravilno ni ugodilo. Določilo čl. 14/I ZST namreč določa, da sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. Eventuelna oprostitev plačila sodnih taks je bila glede na takšno dikcijo zakona, da velja oprostitev od dneva vložitve predloga dalje nesmiselna, saj je bila predmetna pravdna zadeva s prej cit. sodbo Višjega sodišča v Celju pravnomočno končana že 3. 9. 1998. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo pritožnice na podlagi določila člena 365 točka 2. ZPP, zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.