Appeal dismissed; mortgagee entitled to enforce claim against mortgaged property value per ZTLR Art. 63.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's decision to permit enforcement of a claim against the mortgaged property. The debtors admitted owing the principal amount but argued the sum was too high given their financial situation, requesting the creditor withdraw the enforcement application. The court rejected this, ruling that the debtor's obligation to pay does not automatically preclude enforcement against the collateral, as the creditor retains the right to seek satisfaction from the property's value under the relevant property law. Consequently, the appeal was found unfounded and the original enforcement order was upheld.
Legislator headnote
AI generatedčl. 63 ZTLR; čl. 58, 15 ZIZ: The creditor is entitled to request satisfaction of their claim from the value of the mortgaged property; the debtor's admission of debt does not automatically preclude enforcement proceedings against the collateral.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Upnik je upravičen zahtevati poravnavo svoje terjatve iz vrednosti zastavljene nepremičnine.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je izvršbo dovolilo na podlagi sporazuma o zavarovanju terjatve z zastavno pravico, vknjiženo v zemljiški knjigi, sklenjenega med strankama zaradi izterjave glavnice v tolarski protivrednosti zneska 96.794,00 ATS z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter izvršilnimi stroški.
Dolžnici sta izvršilnemu sklepu ugovarjali. Sodišče prve stopnje je ugovor vročilo upniku, ta pa na ugovor ni odgovoril. Zato je po čl.
58 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) šteti, da so navedbe v ugovoru resnične. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da ugovor ni utemeljen, ga je kot pritožbo predložilo tukajšnjemu sodišču.
Dolžnici ne zanikata, da sta upniku dolžni terjani znesek. Menita le, da ni tako visok, da bi bilo potrebno, da se izvršba vrši na zastavljeno nepremičnino. Opisujeta razloge za neplačilo upnikove terjatve. To bi naj bili družinski in socialni razlogi. Predlagata, da upnik predlog za izvršbo umakne.
Pritožba ni utemeljena.
Dolžnici sta sklenili z upnikom posojilno pogodbo in najeli kredit v višini 140.000,00 ATS ob pogojih, dogovorjenih s pogodbo. Zaradi zavarovanja kredita in z njim povezanimi terjatvami, sta zastavili svoje nepremičnine, vpisane v vl. št. 350 k.o. Trnava, ki jih imata v solasti.
Smisel zastavne pravice je prav v tem, da je upnik upravičen zahtevati poravnavo svoje terjatve iz vrednosti zastavljene nepremičnine (čl. 63 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Zato pomislek dolžnic, da ni potrebe za prodajo zastavljene nepremičnine po pravilih Zakona o izvršilnem postopku, ni utemeljen.
Dolžnici pa se seveda prodaji nepremičnin lahko izogneta s tem, da upnikovo terjatev poravnata.
Dolžnici nista ugovarjali izvršilnemu sklepu iz razlogov, ki bi izvršbo preprečevali in ker tudi ni takšnih razlogov, na katere pazi sodišče uradoma (čl. 55 ZIZ),je pritožbeno sodišče ugovor kot pritožbo zavrnilo (čl. 58 in 15 ZIZ v zvezi s čl. 380 ZPP).