Court dismisses debtor's objection to enforcement order as unsupported due to lack of evidence.
Legislator summary
AI generatedThe court rejected the debtor's objection to a first-instance enforcement order, ruling it inadmissible as an unsupported appeal. The debtor claimed non-receipt of a debt instrument but failed to submit any evidence to substantiate this assertion. Consequently, the court affirmed the original enforcement order and upheld the associated costs against the debtor.
Legislator headnote
AI generatedčl. 53/II ZIZ; čl. 54/II ZIZ: An objection to an enforcement order must be substantiated with facts and evidence; failure to do so renders the objection inadmissible, requiring the court to treat it as an appeal and dismiss it if unfounded.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Kot pritožbo obravnavani ugovor dolžnika se z a v r n e kot neutemeljen in se p o t r d i izpodbijani sklep o izvršbi.
[JEDRO]
Dolžnik za dejstvo, s katerim ugovor utemeljuje, ni predložil oz. ni predlagal izvedbe nobenega dokaza.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom o izvršbi pod tč.
1 njegovega izreka dolžniku naložilo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev, ter je dovolilo predlagano izvršbo (tč. 2), pod tč. 3 stroške upnika odmerilo na 14.475,00 SIT, s pravnim poukom izpodbijanega sklepa (tč. 4) pa je dolžnika poučilo o vsebini določb čl. 53/I in II ter čl. 54/II Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
V pravočasno brez prilog vloženem ugovoru zoper ta sklep sodišča prve stopnje dolžnik navaja, da daje ugovor na sklep o izvršbi v znesku 72.700,00 SIT. Po njegovi evidenci navedenega računa ni prejel, zato zavrača tudi vse nastale stroške.
Sodišče druge stopnje je cit. dolžnikovo vlogo obravnavalo kot pritožbo, skladno s čl. 53/II ZIZ, ki določa: "Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se šteje kot neutemeljen", čl. 54/II ZIZ pa sodišču prve stopnje nalaga: "Če sodišče ugotovi, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, ga pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi." Kot pritožba obravnavani dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen.
Dolžnik sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine oz. obveznosti, ki zanj izhaja iz računa št. 010-2849 z dne 29. 8. 1997 in z Va 13. 9. 1997 v znesku 72.700,00 SIT, ugovarja le z navedbo, da navedenega računa ni prejel. Za dejstvo, s katerim ugovor utemeljuje, torej ni predložil oz. ni predlagal izvedbe nobenega dokaza. Zato takšnega pavšalnega ugovora ni bilo mogoče upoštevati kot obrazloženega oz. utemeljenega, ob nadaljnji ugotovitvi, da dolžnik opravljeni storitvi, za katero je bil izdan cit. račun, in katerega je prejel, v kolikor bi dokazal ugovorne trditve, vsaj z izpodbijanim sklepom o izvršbi, niti ne ugovarja.
Ker je tudi o višini izvršilnih stroškov in obveznosti njihove povrnitve sodišče prve stopnje odločilo pravilno (Tar. št. 1/2 in 6 Taksne tarife ter čl. 15 ZIZ v zvezi s čl. 154/I Zakona o pravdnem postopku), je bilo potrebno kot pritožbo obravnavani ugovor zavrniti kot neutemeljen in potrditi izpodbijani sklep o izvršbi sodišča prve stopnje (čl. 62/V, čl. 53/II in čl. 15 ZIZ v zvezi s čl. 380/tč. 2, čl. 381 in čl. 368 ZPP(1977)). Sodišče druge stopnje je na podlagi določbe čl. 498/I Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) postopek nadaljevalo na podlagi dosedanjega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90), saj je bila izpodbijana odločba izdana pred uveljavitvijo novega zakona.