Appeal dismissed; foreigner without residence convicted of forgery and ordered deportation as ancillary penalty.
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court rejected the defense's appeal against the first-instance judgment convicting a foreigner of forgery and ordering deportation. The defendant, who had no registered residence in Slovenia and used fake documents to establish a business, admitted to the crimes and argued for leniency. The court upheld the conviction and ancillary deportation penalty because the defendant exploited the territory for criminal activity and the first instance correctly assessed aggravating circumstances.
Legislator headnote
AI generatedčlen 47. KZ; člen 69. KZ; člen 256/III KZ; člen 98. ZKP: When a foreigner without registered residence exploits the territory for committing crimes using forged documents, the court may lawfully impose an ancillary penalty of deportation alongside the main criminal sanction.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zagovornika obd. D.J. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka in na 60.000,00 (šestdesettisoč) SIT odmerjeno povprečnino.
[JEDRO]
Obdolženec je tujec, ki na ozemlju Republike Slovenije sploh nima prijavljenega prebivališča, svoje bivanje na ozemlju Republike Slovenije pa je izrabil za izvrševanje kaznivih dejanj (z uporabo ponarejenih dokumentov je na območju Republike Slovenije celo ustanovil podjetje), zato je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno izreklo stransko kazen izgona tujca iz države.
[OBRAZLOŽITEV]
Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega treh kaznivih dejanj ponarejanja listin po členu 256/III in I KZ, mu za vsako kaznivo dejanje določilo kazen štiri mesece zapora ter zatem na podlagi določbe 47. člena KZ izreklo enotno kazen deset mesecev zapora, v katero mu je vštelo čas prebit v priporu od 1.6.1999 dalje. Obdolžencu je po določbi 40. člena KZ izreklo tudi stransko kazen izgona tujca iz države za dobo treh let. Po določbi 69. člena KZ je sodišče obdolžencu odvzelo ponarejene listine (potni list, osebni izkaznici in vozniško dovoljenje). Oprostilo pa je obdolženca plačila stroškov kazenskega postopka.
Zoper sodbo se je iz pritožbenih razlogov 3. in 4. točke 370. člena ZKP pritožil obdolženčev zagovornik ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolžencu z uporabo omilitvenih določil izreče milejšo kazen ter ne izreče stranske kazni.
Višje državno tožilstvo v ... je v svojem pisnem mnenju, podanem skladno z določbo II. odst. 445. člena ZKP, predlagalo zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Ob preizkusu izpodbijane sodbe in navedb obdolženčevega zagovornika v pritožbi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, izvedlo vse potrebne dokaze, jih ocenilo in na tej podlagi sprejelo utemeljene dokazne zaključke ter v sodbi vsa odločilna dejstva tudi primerno obrazložilo. Opirajoč se na vse izvedene dokaze in tudi zagovor obdolženca, ki priznava, da je ponarejene listine (osebni izkaznici, potni list) uporabil na način kot to izhaja iz opisa dejanj v izreku sodbe sodišča prve stopnje, tudi po oceni sodišča druge stopnje ni dvoma, da so v takem ravnanju obdolženca podani vsi objektivni in subjektivni znaki očitanih mu kaznivih dejanj ponarejanja listin ter na obdolženčevo kazensko odgovornost razlogi iz katerih je obdolženec dejanja storil (prikrivanje identitete zaradi strahu pred nasiljem upnikov), ne morejo vplivati.
Neutemeljena pa je pritožba obdolženčevega zagovornika tudi zoper odločbo o kazenski sankciji, saj teža in vse okoliščine dejanj tudi po oceni sodišča druge stopnje izreka milejše kazenske sankcije ne opravičujejo. Pri določitvi posamičnih kazni, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo tako olajševalne kot obteževalne okoliščine ter so obdolžencu določene posamezne kazni, ki so blizu spodnjega minimuma predpisane kazni za kaznivo dejanje ponarejanja listin po členu 256/III KZ za katerega je zagrožena kazen zapora do treh let, ter izrečena enotna kazen, primerne teži dejanja in stopnji obdolženčeve krivde. Ob tem, da obdolženec kot tujec v Republiki Sloveniji sploh nima prijavljenega nobenega prebivališča ter, da je svoje bivanje na ozemlju Republike Slovenije zlorabil za izvrševanje kaznivih dejanj (z uporabo ponarejenih osebnih dokumentov je na območju Republike Slovenije celo ustanovil podjetje), pa je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno izreklo tudi stransko kazen izgona tujca iz države.
Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obdolženevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in ker tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakonika v škodo obdolženca, na katere je ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti, je v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Izrek o stroških pritožbenga postopka temelji na določilu 1. odst. 98. člena ZKP. Povprečnino je sodišče odmerilo ob upoštvanju obdolženčevih premoženjskih razmer ter trajanja in zamotanosti tega pritožbenega postopka.