Appeal dismissed; current income and assets do not justify suspending criminal court costs payment under ZKP.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court rejected the appeal by a convicted person seeking to suspend or waive payment of 61,350 SIT in criminal court costs. The appellant argued that her recent job loss and inability to pay due to lack of income warranted relief, while the prosecution opposed the request. The court held that her current employment, assets, and lack of support obligations do not constitute changed circumstances requiring suspension, as paying these costs does not endanger her livelihood under Article 95(4) of the Criminal Procedure Act. Consequently, the appeal was found unfounded and the original order to pay was upheld.
Legislator headnote
AI generatedArticle 95(4) of the Criminal Procedure Act; Payment of court costs may be suspended only if the convicted person's livelihood would be endangered, which is not the case where they possess income, assets, and no support obligations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba obsojene T.D. se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Dejstvo, da je obsojenka pridobitno sposobna in zaposlena, da ima torej redne dohodke in premoženje (avto), ter da nima preživninskih obveznosti ter ob tem, da je obveznost plačila nastala že pred desetimi meseci, ne pomenijo takšnih spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na spremembo odločbe o plačilu stroškov v višini 61.350,00 SIT niti v smeri obročnega odplačevanja, sploh pa ne oprostitve plačila le-teh. S plačilom teh stroškov namreč preživljanje obsojenke ne more biti ogroženo, kar je po določbi 4. odstavka 95. člena ZKP pogoj za oprostitev.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje že drugič zavrnilo prošnjo obsojenke za obročno odplačevanje stroškov kazenskega postopka, ki so bili obsojenki naloženi s sodbo Okrajnega sodišča v ..., opr. št. I K 425/98, ki je postala pravnomočna dne 18.11.1998. Zoper sklep je obsojenka vložila pritožbo v smeri zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da se njeni pritožbi ugodi tako, da se jo plačila stroškov oprosti, ker ji njeni dohodki zaenkrat ne omogočajo, da bi stroške plačala.
Višji državni tožilec je v svojem mnenju na seji senata predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.
Pritožba ni utemeljena.
Po preizkusu izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb obsojenke je sodišče druge stopnje ocenilo, da je bila odločitev v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita. Okoliščine, ki jih je obsojenka navajala v prošnji in ki naj bi nastale po pravnomočnosti sodbe, namreč niso takšne, da bi narekovale spremembo odločbe o stroških kazenskega postopka. Sodba je namreč postala pravnomočna že 18.11.1998, ko je za obsojenko že nastala obveznost, da stroške plača. Iz njene prošnje in prilog pa izhaja, da se je njena zaposlitev za določen čas iztekla dne 30.3.1999 ter da sedaj dela s polovičnim delovnim časom. Dejstvo, da je obsojenka pridobitno sposobna in zaposlena, da ima torej redne dohodke in tudi premožneje (avto), ter da nima preživninskih obveznosti ter ob tem, da je obveznost plačila nastala že pred desetimi meseci, ne pomenijo takšnih spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na spremembo odločbe o plačilu stroškov v višini 61.350,00 SIT niti v smeri obročnega odplačevanja, sploh pa ne oprostitve plačila le-teh. S plačilom teh stroškov namreč preživljanje obsojenke ne more biti ogroženo, kar je po določbi 4. odstavka 95. člena ZKP pogoj za oprostitev. Neupoštevne pa so tudi navedbe obsojenke v pritožbi, da je tudi sama upnica, ki pa doslej ni mogla od svojih dolžnikov izterjati dolga.
Glede na navedeno pritožba ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo.