Slovenian Supreme Court dismisses appeal in property dispute where property value was not declared, barring review rights.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's appeal against a final eviction order in a property dispute. The defendant argued the tenant lacked standing to terminate the lease, but the court focused on procedural requirements rather than the merits. Since the value of the disputed property was not declared in the initial lawsuit, the defendant failed to secure the statutory right to file a review, resulting in the appeal's rejection.
Legislator headnote
AI generated382. člen ZPP; 392. člen ZPP: Review is not permitted in property disputes where the claim does not involve monetary claims, delivery of goods, or performance of other duties if the value does not exceed 80,000 SIT, and the party must have secured this right during the first instance proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo in je dovoljena, kadar so podane procesne predpostavke, ki so razvidne iz 382. člena ZPP. Po določilu tretjega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve (za tak primer pa gre v tej zadevi), če vrednost spornega predmeta ne presega 80.000,00 SIT. Kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spora, si mora to pravico zagotoviti stranka že v postopku na prvi stopnji (in sicer tožnik z navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi - drugi odstavek 186. člena ZPP, tožena stranka pa v primerih, kadar tožnik ne navede vrednosti spornega predmeta ali je ta očitno neustrezna, s procesnimi dejanji oziroma opozorili sodišču do pripravljalnega naroka oziroma kadar tega ni, pred začetkom obravnavanja glavne stvari - tretji odstavek 40. člena ZPP). V tem primeru vrednost spornega predmeta ni bila označena. Stranka si zato v skladu s procesnimi določbami ni zagotovila pravice do revizije. To pa pomeni, da revizija toženca ni dovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče moralo zavreči na podlagi 392. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sodbo vzdržalo v veljavi z dne 21.10.1993 izdani nalog za izpraznitev poslovnih prostorov v prvem nadstropju stavbe T., L.
Toženčevo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da naj se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita. V reviziji opozarja, da je tožnica sklenila najemno pogodbo s tožencem še pred veljavnostjo pogodbe o najemu z G. p. G. Meni, da tožnica sploh ni legitimirana k odpovedi najemnega razmerja s tožencem, ampak je to kvečjemu G. p. G.
Ugotovilo se je le, da je lastnik spornih prostorov sedaj R. S. Če najemno razmerje veljavno ni nastalo, ga tudi ni mogoče odpovedati.
Na revizijo tožnica ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo in je dovoljena, kadar so podane procesne predpostavke, ki so razvidne iz 382. člena ZPP. Po določilu tretjega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve (za tak primer pa gre v tej zadevi), če vrednost spornega predmeta ne presega 80.000,00 SIT. Kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spora, si mora to pravico zagotoviti stranka že v postopku na prvi stopnji (in sicer tožnik z navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi - drugi odstavek 186. člena ZPP, tožena stranka pa v primerih, kadar tožnik ne navede vrednosti spornega predmeta ali je ta očitno neustrezna, s procesnimi dejanji oziroma opozorili sodišču do pripravljalnega naroka oziroma kadar tega ni, pred začetkom obravnavanja glavne stvari - tretji odstavek 40. člena ZPP). V tem primeru vrednost spornega predmeta ni bila označena. Stranka si zato v skladu s procesnimi določbami ni zagotovila pravice do revizije. To pa pomeni, da revizija toženca ni dovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče moralo zavreči na podlagi 392. člena ZPP.